Vijoličarka
|
Ja, Kalbo je dobro povedal in res je, da načeloma ni dobro ločevati otrok. Vendar, če otrokova želja ni kar nek trenutni preblisk in predstava o lagodnejšem življenju, potem mislim, da bi bilo treba željo upoštevati. Kajti, če je prvi otrok star 12 let in drugi 6 let, pa potem čakati, da se še drugi pri 12 letih odloči in pri tem se niti ne ve, kako se bo odločil, potem je to krivično do starejšega. On bo takrat star 18 let, vse bo drugače in marsikaj izgubljeno, predvsem zanj. Tudi to je treba upoštevati. Mogoče bi napravili neko poskusno obdobje? Če je mamici "vseeno", najbrž ne bo imela nič proti, če se prvi otrok preseli k očetu za neko poskusno dobo. Če gre za trenuten preblisk, pa če si vsega dobro ne predstavlja in bo naletel na isti režim, kot doma, skratka, ne bo tako, kot si predstavlja, bo šel pač nazaj k mami. Možno je tudi, da si otroka sploh nista blizu in da se bosta celo bolje razumela, če bosta narazen. Ne vem. To, da MORAJO biti otroci skupaj, je najbrž še en tak mit, da so starši VEDNO DOBRI. Kakšna je pa konkretna situacija, pa sami najbolje veste. Možno je, da če ju na silo pustite skupaj, bo starejši otrok mlajšega zasovražil, če ne prej pa potem, ko se bo mlajši lahko z lahkoto in brez problemov mogoče odločil, da bi živel pri očetu. In on bo lahko, ker ne bo nobenega mlajšega brata, da bi mu to preprečeval. Če ne prej, se mu bo posvetilo pri osemnajstih in se bo počutil oropanega za tako otroštvo, kot si ga je želel.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|