 |
v 22 tednu,srček ne bije več...
3.4.2006 8:24:59
|
|
|
|
sonchek
|
Ojla sotrpinke in vse ki to berete...
Danes je že 5 dan ko v sebi nimam ničesar več...razen veliko bolečine in oči polne solz....
Prejšnji ponedeljek sem bila na rednem mesečnem pregledu in tudi takrat bi mi ginekologinja mogla napraviti morfologijo, a ni zaznala več srčnega utripa, povedala mi je da naj se drugi dan odpravim v porodnišnico, da mi vseeno še enkrat napravijo UZ, a vendar nekje na dnu srca sem vedela da je konec z mojo pikico.
Zjutraj sem se odpravila in seveda so ugotovili isto kot že prej moja ginekologinja...srček ne bije več...potem je sledil jok in nemoč in čakanje v porodniški sobi na postopek, ki bo odstranil še vse kar je ostalo od moje nosečnosti....sledile so inekcije, pregledi, popadki, porodna soba, 12 ur čakanja, da je končno moje telo iztisnilo plod,...a ta ni zajokal, kot si slišal pri drugih porodnicah, ta je ostal tiho in vrašali so me če si zelim ga videti, pa sem odvrnila....upepeljen bo na žalah...to so bile zadnje besede ki sem jih slišala preden sem se potopila v spanje pod narkozo...
V veliko podporo mi je bil moj dragi, ki mi je res cel postopek stal ob strani in celo noč me bodril in tolažil...pa vendar, kaj nama je ostalo, le en lep spomin in na koncu grenka izkušnja....pa vendar ugotovitev, da je moj dragi vse tisto kar si trenutno želim na tem svetu.....verejtno nekoč ko bo popustila bolečina, se bova lahko začela pogovarjati o drugem otroku...čeprav bo vedno ostal nek priokus, vsaj dokler ne stisneš svojega otroka v naročje...
Želim si, da nikoli nobena ne bi občutila tega kar sem jaz...najprej brce,potem nič...
...vem da je vsaki težko, pa naj vas potolažim vsaj malo...bolje prej, če je že pač potrebno, kot kasneje...ker takrat se veliko bolj boli...
Upam, da bo ta žalost kdaj vsaj toliko splahnela, da bom lahko živela normalno naprej...čeprav ne vem kako, nimam nobene volje in ne energije...kdaj se bodo posušile solze na mojem obrazu in kdaj me bo nehal boleti srček???
_____________________________
Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84
|
|
|
|
Natisni
spremlja na vajini poti. Vliva naj vama moč in pogum, da se bosta lahko, ko bo za to prišel čas odločila za novega sončka, ki vama bo lepšal vajino življenje.
In v porodnisnici se srecava samo se v 9 mesecu hehehe 
in 
. Komaj čakam, da pride prva M
in potem se podava v nove boje za 
D.
