Sita
|
To je res problem, ja. Kakor navadiš ljudi, tako je. No, jaz nimam obiskov, razen najavljene. Nikomur ne odpremo, če ni predhodno telefonsko najavljen. Smo v bloku in imamo zmeraj zaklenjeno. Ker pa jaz večinoma hodim v gatah, so obiski nezaželjeni. Ko sem doma, hočem, da je tako, da se mi dobro počutimo, ne pospravljam za obiske, ampak le za nas, razen seveda, če pridejo najavljeni obiski. Odpiramo zato ne, ker so lahko pred vrati običajno le akviziterji ali otroci (kot je pisala Kerensa). Ja, nekateri otroci so bili tudi tu nekaj časa nadležni, a ne dolgo. Preprosto jim nismo odprli, pa če so se obesili na zvonec. Aja, odprem edino poštarju, zanj pa vem, kdaj pride. Zadnjič je nekdo zvonil dopoldne v času, ko moj pride domov na malico. Vendar midva sva počela nekaj lepega in zato seveda nisva odprla (otroci imajo pa tako ali tako ključe). Drugi dan je spet pozvonil, bil je sosed in se pritožil, da je avto spodaj, naju je pa tako težko dobit, da je že včeraj zvonil, a ne slišimo, ali kaj je narobe .... Hahaha, midva sva se spogledala in se namuznila in na srečo niti ni pričakoval odgovora .... Dom je naše svetišče in to damo vsem vedet. Vsi, ki nas poznajo vedo, da se morajo prej najavit. Ko bomo zgradili delavnico in hišo skupaj, pa bomo tudi uredili, da si nas nobena stranka ne bo drznila motiti. Čeprav bo to potem mnogo težje. Bomo videli, kako bo. Samo res je tako. Če že v začetku ne postaviš določenih mej, je to kasneje težko spremeniti. Odrasli so isto kot otroci. Vse si dovolijo, če smo jim kdaj preveč dovolili. Najbolje bo, da res kupiš kljuko, da se vrata avtomatsko zaklenejo, ključ pa skrivaš na mestu, ki ga samo ti in tvoja družina poznate. Samo potem naj nihče drugim ne pove, kje je ključ.
_____________________________
Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.
|