Anonimen
|
Piše: Boštjan Lovšin, dr. med., specialist ginekolog in porodničar
Študiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zaključil specializacijo iz ginekologije in porodništva in se strokovno izpopolnjeval na ginekološko-porodniškem oddelku John Radcliffe Hospital v Oxfordu. Dela na ginekološko-porodniškem oddelku SB Izola. Pri večini nosečnic je plod zadnje tedne pred porodom v glavični vstavi. Ta lega je za porod najugodnejša, ker je glavica največji in najtrši plodov del in se zato po porodu glavice brez težav porodi tudi telo. Če pa je plod blizu porodnega termina obrnjen drugače, je smiselno izvesti zunanji obrat. Zakaj obračati? Seveda, bo pomislila marsikatera nosečnica, zakaj sploh obračati, saj so tudi naše mame rodile otroke “na ritko”, pa ni bilo nič narobe. Medenična vstava je lahko neprijetna za porodničarja, ker se pri porodu glavica ploda rodi zadnja in ima za rojstvo glavice le omejen čas, sicer lahko pride pri otroku do pomanjkanja kisika in do okvar ali smrti. Omenjeni zapleti so pri izkušenih porodničarjih redki, predvsem v zadnjem času, ko lahko z ultrazvokom ocenimo plodovo pričakovano težo, predvsem pa velikost glavice in njen položaj glede na trup. Če omenjena stanja pri odločitvi za vaginalni porod upoštevamo, bo zapletov manj, kot če se pri medenični vstavi vnaprej odločimo za carski rez. Carski rez je sicer relativno varna operacija, vendar pa sta umrljivost in obolevnost še vedno večji kakor po vaginalnem porodu. Večja je predvsem nevarnost pljučne embolije in krvavitev. Z uspelim zunanjim obratom se ob minimalnem tveganju izognemo obojemu: vaginalnemu medeničnemu porodu in carskemu rezu . Plod lahko na glavico obrnemo iz medenične vstave, pa tudi iz prečne lege (slika). Kako izgleda zunanji obrat? Zunanji obrat na glavico opravljajo v vseh slovenskih porodnišnicah, v nekaterih resda redkeje, v drugih pogosteje. Pionirsko vlogo priznavamo kranjski porodnišnici, kjer so zunanje obrate začeti izvajati že pred dvema desetletjema. Nosečnico v 37. tednu nosečnosti sprejmemo na porodniški oddelek. Z ultrazvočnim pregledom ugotovimo lego in velikost ploda ter količino plodovnice. S kardiotokografijo zabeležimo srčne utripe ploda ter spoznamo morebitne popadke. Ob krčenju maternice dobi nosečnica zdravilo za ustavitev popadkov. Nato ginekolog porodničar s pritiskanjem na različne dele materinega trebuha usmeri plodovo glavico proti medenici nosečnice (slika). Sam poseg večinoma ni boleč, prej neprijeten. Pred dopolnjenim 36. tednom obrata večinoma ne delamo iz treh razlogov: do tedaj obstaja možnost, da se plod obrne na glavico sam; po prezgodaj narejenem obratu se obrne spet na medenico; sprožimo lahko popadke in s tem prezgodnji porod. Kaj pa možni zapleti? Noben zdravniški poseg ni brez tveganja, niti navaden odvzem krvi. Čeprav velja poseg za varnega, lahko v redkih primerih med in po njem pride do zapletov. V takih, sicer zelo redkih primerih je treba narediti urgentni carski rez zaradi prezgodnje ločitve posteljice ali hude upočasnitve srčnih utripov ploda. Občasno pride med posegom do prehodne upočasnitve utripov ploda, ki pa ni nevarna. Kot rečeno, možnost zapletov je zelo majhna, vendar pa kljub temu delamo obrat v varnem okolju porodnišnice z razpoložljivo opremo in osebjem za takojšen carski rez. Obstajajo različni spiski kontraindikacij, ko naj zunanjega obrata ne bi delali: razvojna nepravilnost maternice, brazgotina na maternici, huda hipertenzija pri nosečnici, anomalija ploda, prevelik ali premajhen plod, preveč ali premalo plodovnice. Te kontraindikacije štejemo za relativne, saj lahko – na primer ob premajhnem, a vitalnem plodu – z obratom vseeno poskusimo, seveda še previdneje kot sicer. Z obratom pa seveda sploh ne poskusimo ob predležeči posteljici, večplodni nosečnosti ali že obstoječi kakšni drugi indikaciji za carski rez. Kaj pa, če obrat ne uspe? Zunanji obrat ni vedno uspešen. Na uspešnost obrata vplivajo: število predhodnih porodov, lega in velikost ploda, mesto posteljice, količina plodovnice in konstitucija nosečnice. Predvsem pa je treba omeniti, da pride nosečnica na obrat pogosto prestrašena, ker ne ve, kaj se bo sploh dogajalo. V takem stanju je seveda tudi možnost uspešnega obrata manjša, tako da je na koncu slabe volje nosečnica, pa tudi porodničar. Uspešnost obračanja niha med 15 in 80 odstotkov, izkušenemu porodničarju uspe zunanji obrat v 2/3 do 3 poskusov. V primeru neuspelega obrata velja ponovno pretehtati možnosti za vaginalni porod glede na ultrazvočni izvid. Kot pri vsakem porodu ocenimo klasično: porodno pot, plod in porodne sile. Če je plod v dobri kondiciji, živahen, če nima okrog vratu ovite popkovnice, če ima glavico sklonjeno naprej, glavica ni prevelika glede na telo in ima nosečnica normalno medenico, ni razlogov za pretirano skrb ob vaginalno vodenem porodu. Zelo pomemben dejavnik pri takšnem porodu je tudi gladek in relativno hiter potek poroda. V nasprotnem primeru se raje odločimo za carski rez, tako da se v Sloveniji približno polovica porodov s plodom v medenični vstavi konča s to operacijo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
še vedno pridno sedi na ritki (medenična vstava). Vem, da je še čas, da se obrne, toda kaj če se ne? Zanima me, če katera ve, kako je z obratom (ali priporočate CR, ga sploh lahko zahtevaš v tem primeru?). Ko ti delajo obrat, ali ostaneš kakšen dan v bolnici? Riziko?
še vedno sedi na ritki, upam pa da se do poroda obrne, če bo treba bom šla na zunanji obrat, ker bi res raje rodila vaginalno z glavico naprej.
), to so ugotovili ko je bil rojen, ker je imel stisnjeno glavico. In mi je babica v porodnišnici rekla, da obrat za njega ne bi bil varen! 
. No pa sej imam v naslednjem tednu 21. pregled za rast in bo G verjetno o tem kaj rekla.
