|
RE: kako oba otroka zrihtaš, da se ne dereta 15.11.2007 13:33:24
|
|
|
|
mman07
|
Pozdravček! Ja, tudi pri meni ni šlo in še vedno ne gre brez dretja. Ena deklica je bolj zahtevna in joka pač ves čas: ko se oblačimo za sprehod, ko ne more zaspati in je tečna, ko se dolgočasi v počivalniku. To me je na začetku tako obremenjevalo, da sem jaz jokala, ko sta punčki jokali. No, po štirih mesecih pa je veliko bolje. Res je, da sem si umislila študentko, super punca, ki mi pride pomagat in ju pelje na sprehod, previje ali pa zloži plenice. Enkrat na teden gremo k mojim staršem in že je teden naokoli. Še vedno sem veliko sama z njima, vendar ju sedaj poznam, imata bolj ali manj standarden ritem in nekako gre. Časa zase je seveda malo, vendar se najde, ko zvečer zaspita ob 19.00 in potem ša kakšno uro ali dve lahko počnem, poleg obveznih zadev, še kaj zase. Moram pa priznati, da se mi je hotelo na začetku zmešati. Sedaj pa tudi mene že včasih motijo vikendi, ko je zaradi prisotnosti atija vse malce bolj lahkotno in nisem tako natempirana, pa tudi včasih pozabimo na D3 ali pa ne zapišemo v zvezek vseh pomembnih informacij. Svetujem, da ti na začetku kdo pomaga, vendar poskusi otroke rihtat sama. Gospodinjstvo pa ti naj dela drug. Stvar je v tem, da si jih boš navadila, da bodo počali in ti bo lažje, ko boš sama. Če pa jih nekdo vedno po rokah nosi, pa ti dela medvedjo uslugo. Moje sploh nočeta biti na rokah. Dojimo se leže ali sede, po flaški pijeta leže na kavču, potem podiramo kupček in sedaj ju že posedam, gledamo televizijo in ribice v akvariju, samo da se malce zamotita. Stari sta 4 mesece. V tem času sem tudi veliko bolj samozavestna, saj ju poznam in že po glasovih vem, kaj jima manjka. Čeprav sta si različni kot noč in dan. Veliko mirnih dni in mirnih živcev. Vem, da je na začetku težko in zato si le privošči pomoč, čeprav jo je težko dobiti. Po nekaj mesecih pa bo že bolje!
|
|
|