PIAF
|
Jaz v naslednjih dneh napeto pričakujem drugega sončka (sem že 2 dni čez PDP). Ko sem zanosila drugič (nenačrtno), me je skoraj kap in sem takoj pomislila spet na teh 9 mesecev, ki mi v 1.nos. ni bilo najbolj prijetnih, najbolj pa me je postalo strah poroda.
Potem pa nekako živiš s tem. se začneš zalo veseliti, zdaj mi ni niti malo žal, da se nama je to "zgodilo", saj sem si seveda želela še enega otroka in ne vem, če bi se zavestno odločila za njega?! Tako da sem sedaj srečna, da je to prišlo kar tako in razlika bo 3 leta, kar se mi tudi zdi idealno.
Glede tega, kako bom lahko imela rada oba, sem se tudi jaz spraševala in prvi se mi kar smili, ampak zdaj proti koncu nos. se mi zdi že vse samo po sebi umevno. Pa tudi glede neprespanih noči, saj te narava že sama prisili, da na koncu nosečnosti ne spiš več - npr. jaz se sedaj že 14 dni zbujam vsako uro ponoči, pa tudi tamali, ko je šel v svojo sobo pred dvema mesecema, se ponoči zbuja kakih 2x, tako da sem že navajena teh neprespanih noči in vem, da še jih bo več, ko se otroček rodi.
Porod? Ja, me je kar strah bom rekla. Na momente me ni, že komaj čakam, kdaj se bo že začelo, zadnjič pa sem bila na CTG v porodnišnici in ker je bila nedelja so me dali kar v dnevno sobo, kjer sem pred tremi leti predihavala prve popadke. Kar groza me je bila, ko sem vse to podoživljala, pritisk mi je tako narasel, da še tako visokega nisem imela čez celo nosečnost .
Ampak, kaj bo bo. Vem, da sedaj že vem, kako je, zato me je bolj strah, ampak če sem prvič preživela, še bom drugič. želim si samo, da bi bilo čimprej mimo, da bi se malo bolj hitro odpirala in predvsem, da bi bilo z otročkom vse OK!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa ne vem zakaj...taki občutek me včasih obda(čudni),včasih pa me kar prime,da bi bila v pričakovanju!Ne vem...pa v nosečnosti ni blo nobenih težav,tudi pri porodu je vse lepo potekalo...ne vem zakaj sem tak čudna
je kar dolgo časa trajalo,sem imela IVF.Bala nosečnosti ali poroda sem se bolj prvič kot drugič.Drugič je bila samo velika želja da mi uspe zanosit in donosit. 
, hčerka pa je stara leto in pol. Še vedno me je strah. In nosečnost mi je bolj naporna kot prvič. Samega poroda se sicer ne bojim, grozno pa me je strah tistih nekaj prvih tednov po porodu. Pa skrbi me kako bom lahko imela oba otroka enako rada. Pa še cel kup stvari se najde. Ampak v sebi čutim, da sva se odločila pravilno.
. Sem se pa v obeh nosečnostih dobro počutila, zato tudi sedaj, ko je že skoraj 4 leta od rojstva durge hčerke tuhtamo še na enega sončka 
...
Jaz sem tut komaj čakala rojstvo moje hčerke(samo oktober_ne november)!
