Blacky30
|
Bom delila z vami tole zgodbo o moji sodelavki. Stara je 32 let in brez otrok. Septembra 2006 je imela redni ginek. pregled, mesec dni kasneje je dobila domov obvestilo, da je bil njen bris B, da to pomeni lahko razna vnetja, da ni nič hudega in da se naj oglasi čez 6 mesecev na ponovni pregled.
Po natanko 6 mesecih je šla na ponovni bris. Čez mesec dni so jo poklicali, da se naj čez dva dni oglasi pri g., ker je izvid katastrofalen. Ko je prišla do njega, ji je povedal, da že na podlagi izvidov brisa, že brez odvzema tkiva, lahko pove, da ima rakaste celice, za katere bo potrebna operacija. Totalni šok! Še moj g. mi je rekel, da je to skoraj nemogoče, da je v vseh letih svoje prakse doživel to samo dvakrat. Povedala sem mu namreč za njeno stanje, ker sem bila pol ure kasneje, ko sem izvedela od nje to novičko, že pri njem na mizi in sem bila v takem šoku, da sem ga vprašala.
Po M ji je odvzel tkivo v svoji ordinaciji in že, ko ga je odstranil, je rekel, da bo zagotovo potrebna operacija. Tkivo je bilo čisto belo (ne vem, če je to normalno, sem mislila, da je vse v barvi sluznice - roza?)
No, povedal ji je, da jo bodo iz bolnice poklicali čez 14 dni, v kolikor bo rezultat negativen. Klica ni bilo.....
Sam jo je poklical čez nadaljnjih 14 dni in ji napovedal operacijo. Delal ji bo konizacijo v Feldbachu, ker je tam zaposlen.
Kaj vam želim povedati. Punce, bodite toliko stroge do sebe, da riskirajte tistih 20 € in hodite na bris vsako leto in pol. Jaz sem po vsem tem bila v trenutku naročena na samoplačniški bris. Nazadnje mi ga je vzel lani maja, zdaj grem letos avgusta. Bi lahko še malo počakala, vendar začneva delat konec avgusta na  in zato želim prej to rešiti.
Veliko sem brala o tem na RR, vendar pa nobena punca ni omenila raka, vse govorijo o CIN-ih. Saj to je rak na materničnem vratu ali ne? Vem, da nekak I in II še tega ne pomenita, le neke spremembe, ko se rak lahko razvije, ostalo pa je že kritično ali ne? Ker sem opazila tudi pri sodelavki, da je ful flegma, da živi ful razvratno, kot da bi s tem prikrila svojo bolezen ali kot da si misli, da bolj bo normalno živela, prej bo bolezen izginila. Definitivno je v fazi zanikanja, midve (jaz in še ena sodelavka, smo 3 v pisarni), pa sva v šoku, kar ne moreva dojeti, kaj se dogaja. To zanikanje se ji potem kaže v pomanjkanju apetita, slabostih, da je vsa zelena v obraz, živci jo dajejo 100/uro. Več, kot pogovor vsak dan z njo in nakladanje enega in istega, ne pomaga.
Očitno je, da je pri njej to povzročil stres, ker je šla decembra s fantom narazen in menjavala spolne partnerje, kar je drugi razlog za raka. Vendar pa to, da se je razvil v 6 mesecih....to pa je nepojmljivo. Kaj pa, če bi šla na pregled komaj čez 3 leta?!?!?
Kako ste se ve spopadle s to boleznijo? In koliko vas hodi na bris na materničnem vratu vsako leto in pol, ne pa vsake tri leta, kot nam naša ljuba država blagovoli financirati?
|
Natisni
