Ivanča
|
Jaz nisem posebej seznanjena s tem, ampak možu in drugim s svojimi besedami razlagam, da otroka samo poskušam "razumeti" in mu to dati, pa naj bo hrana, pijača....ali včasih samo objem! Pa zato, ker jo nosim, zame ni razvajena! Razvajenost vidim pozneje pri večjih, ko se mečejo po tleh, ko že razumsko nekaj zahtevajo kljub starševski prepovedi.......... Mi je pa "osvetlila" zadeva Penelope Leach, ki v svoji knjigi piše, da pri vzgoji otroka, še posebej dojenčka (naša ima 7 m) ne gre za merjenje moči...npr. pustiš ga jokati, ker te ne bo izsiljeval .....v začetku so otroci skoraj popolnoma nagonska bitja in jočejo, ker je to edini jezik, ki ga poznajo..... V glavnem, sem za princip nežne vzgoje z jasnimi pravili.....(jaz tako to imenujem ) Menim pa, da otrok, ki v najzgodnejšem obdobju dobi občutek varnosti in ljubezni, nikoli ne postane zahteven in razvajen, saj se mi zdi, da so taki tisti otroci, ki poskušajo dobiti tisti čustveni "manko". Nekatere bodo rekle "boš že videla....", ampak do sedaj nam gre prav super! V 7m sem prebedela eno noč, ko je imela roseolo in vročino, drugače pa nobenega dretja, jokanja, "izsiljevanja"........dobila je jesti kadar je želela (sem polno dojila), nikoli je nisem pustila ležati in jokati......pa si je sama ustvarila ritem spanja in vse ostalo...... Tak je moj princip in ne dovolim, da mi ostale solijo pamet, da jo bom razvadila.....se pa tudi ne vmešavam v tiste, ki imajo po mojem mnenju kar hladen pristop, v smislu "pravila so taka, drugače pa jokaj kolikor hočeš", vsak po svoje....da me ne bo zdaj katera napadala, ker se mi niti ne da pregovarjati
|