bobek05
|
Glede na to, da boš rodila v MB, ti skoraj GARANTIRAM, da boš rodila s CR.. Naš Anej je bil tudi mišljenja, da je na ritki lepše sedeti (rodila sem v MB, 16.6.).
Še predobro vem, kako se počutiš - po eni strani sem bila kar malo razočarana, ker ne bo naravni porod (da mož ne bo zraven, pa da ne bom mogla svojega sončka cartat takoj ko pride ven, pa okrevanje je dosti hitrejše..), po drugi strani pa vesela, ker se ne bom ubadala s popadki in bolečino.. Da ne bo pomote, saj je bolečina tudi pri CR oz. po CR, ampak nikoli ni bilo tako hudo, da ne bi bilo za preživet, pa imam blazno nizki prag bolečine..
V porodnišnico sem šla 1 dan pred OP (naredili so CTG, UZ, pa pobrili so me tudi po spodnjem delu trebuha), dobila sem kosilo in večerjo, po večerji nisem smela več NIČ jest, po polnoči pa tudi piti ne. OP bi naj bila ob 9h zjutraj, zato so mi ob 6h dali svečko, ob 8h pa sem šla dol na intenzivno.. Tak sem bla živčna, da sem mislila, da bom kar skupaj zlezla. Do zadnjega trenutka nisem vedela ali sem se prav odločila (za spinalno narkozo). Doli so mi dali v žilo neko tekočino (zaradi spinalne), potem pa s pol urno zamudo odpeljali v operacijsko.. Moji občutki??? Tega ti sploh ne znam opisat - srce mi je bilo 100 na uro, pulz je verjetno poskočil do 200, še anesteziologinja mi je tolažila, ker sem bila tako živčna.. Ko sem sedela na operacijski mizi, sem se nagnila naprej in se naslonila na 2 sestri (sta bili že obe oblečeni v operacijska oblačila in maske) - tresla sem se kot šiba na vodi, pa je bila anesteziologinja FENOMENALNA (dr. Gostenčnikova - nikoli v življenju je ne bom pozabla) - sploh nisem nič čutla (niti lokalne, niti analgetika).. Potem je vse šlo s svetlobno hitrostjo - položili so me nazaj, da sem ležala, dali milijon operac. rjuh pred mano, da nisem videla prek in mi vstavili kateter (nič čutila).. Kar naenkrat je bil tam že porodničar, pa en kup sester in med tem, ko me je anesteziloginja spraševala kako se počutim so že rezali, jaz pa sploh nisem nič čutila (spomnim se, da sem vmes otipala svoje stegno, pa je bilo tako čudno, ker nisem nič čutila).. Anesteziloginja mi je ves čas razlagala kaj z mano delajo in malo mi je postalo slabo, ko so vlekli narazen maternico, a mi je takoj dala nekaj v žilo in je bilo v nekaj sekundah bolje.. 10 min po tem, ko so me vrezali je na svet pridrl Anej (17 dni pred PDP) - slišalo pa se ga je po celem porodnem oddelku.. kar je pa najbolj pomembno - slišala sem ga tudi JAZ in takoj začela jokat kot dež.. Solze so se mi kar usipale po licu, ko so mi ga pokazali - bil je najlepši trenutek v mojem življenju in še zdaj se ga spomnim do potankosti.. . Spomnim se, da mi je anesteziologinja brisala solze in se mi smehljala. Potem so ga odnesli, mene pa začeli šivat. Malo mi je spet postalo slabo, ko so vse spet skupaj vlekli, a mi je anest. spet takoj nekaj zašibala v žilo, pa kisikovo masko sem dobila za par sekund in mi je bilo spet takoj bolje.. Potem so me odpeljali na intenzivno. Bila sem popolnoma budna, nič zaspana, bolečine pa so se pojavile nekje pol ure po OP. Takoj sem povedala (moraš preden se vse razboli) in dali so mi injekcijo proti bolečinam (edina, ki je še nisem čutila ) ter vsega hudiča po cevki.. Najbolj neprijetno je neko sranje za krčenje maternice, ampak tudi to preživiš, še posebej, ko ti pripeljejo tvojega sončeka.. in spet jaz v jok (normalno!) Prvič so mi ga pripeljali ob 16h popolan še isti dan, ko so bili obiski. Ostal je 1 uro, naslednji dan pa so ga pripeljali že dopoldan, da odpeljali med kosilom, pa potem spet pripeljali za časa obiskov, potem je bil s mano vsaki dan več..
Kaj se dogaja s tabo na intenzivni ne bi komentirala (če te pa vseeno zanima, pa javi)- povedala bom le to, da zate lepo skrbijo (jaz nimam nobene pripombe), tudi proti bolečinam ves čas dobivaš injekcije, ampak KAKRŠNE KOLI bolečine takrat občutiš, ti garantiram, da pozabiš, ko gledaš v svojega angelčka, ko ti ga dajo v naročje, ko ga tesno priviješ k sebi in mu prvič ponudiš svojo dojko..
Upam, da te nisem prestrašila.. Jaz imam ful lepe spomine na sam porod. Nič se ne bat, čeprav je razumljivo, da si prestrašena. Spinalno pa ti vsekakor priporočam - to je bila najboljša odločitev v mojem življenju (če se boš odločila zanjo, jim moraš povedat 1 dan prej - ti pride tudi 1 razložit kako vse skupaj poteka)...
Če še te bo karkoli zanimalo, samo piši...
Želim ti čim lepši porod, čim manj bolečin in čim več cartanja s tvojim sončkom
LP
Bobek
|