baguSka
|
Evo tukaj en prispevek...
Revija Viva: Terapija z živalmi
 TERAPIJA Z ŽIVALMI
Kosmati ljubljenčki lahko tudi zdravijo
Ste se kdaj, utrujeni od celodnevnega napora in stresa, po prihodu domov najprej zatekli k svojemu domačemu ljubljenčku, ki ste si ga posadili v naročje? Enakomerno božanje razvajenega kosmatinca vas je že po nekaj minutah tako sprostilo, da ste nemudoma odmislili odmerek aspirina, s katerim ste še pred nekaj minutami želeli odpraviti glavobol…
Nas lahko živali dejansko pomirijo, blažijo stres ali pa celo pripomorejo k zdravljenju?
Zgovoren dokaz za to, da božanje oziroma dotikanje živali na nas resnično deluje sproščujoče, so številne uspešne terapije, ki jih s pomočjo živali izvajajo po vsem svetu. Da pa domače živali lastnikom zdravstveno koristijo, že vrsto let nakazujejo številna nezapisana poročila in objavljeni podatki.
Terapevtske sposobnosti štirinožnih prijateljev
V eni od prvih ameriških raziskav o terapevtski sposobnosti živali so ugotovili, da obstaja pomembna povezava med lastništvom domače živali in enoletnim preživetjem bolnikov, zdravljenih zaradi koronarne srčne bolezni. Nekatere druge raziskave pa so pokazale, da lahko ljubkovanje psa ali mačka celo znižuje krvni tlak in blaži stres. Posledično se je v nekaterih bolnišnicah in oskrbnih domovih v Ameriki sčasoma razvilo veliko število terapevtskih programov, ki so vključevali družabništvo živali. Prvotni osnovni namen vključevanja izurjenih štirinožcev je bil predvsem zmanjševanje bolnikove tesnobnosti, kasneje pa so s pomočjo raziskav dokazali, da terapija z živalmi učinkovito pripomore k boljšemu počutju številnih pacientov.
Psihoterapevti denimo poročajo, da so ljudje s cerebralno paralizo, po izpostavljenosti terapevtskim živalim, bolj sposobni premikati ude ali celo začeti hoditi, kot tisti, ki tovrstne terapije niso bili deležni. V psihiatričnih ustanovah so pri posameznikih, ki se zdravijo zaradi depresije, na ta način celo izboljšali njihove medsebojne kontakte.
S pasjimi kosmatinci do večih socialnih stikov
Ena od zanimivih študij je pokazala, da skrb za živalskega ljubljenčka dejansko prispeva k pogostejšim socialnim stikom. V omenjeno raziskavo so vključili 10 starejših ljudi, ki so po več mesecev sprehajali pse v Centralnem parku v New Yorku ter le-te primerjali z ostarelimi sprehajalci brez psov. Na podlagi opazovanja so odkrili, da so se lastniki psov trikrat ali petkrat pogosteje pogovarjali z mimoidočimi sprehajalci v parku kot ostali iz njihove kontrolne skupine. Iz nekaterih kontaktov so se razvili celo prijateljski odnosi. Podoben rezultat pa so odkrili tudi pri starejših, ki so se na sprehod odpravili z otroci.
Ustreznost terapevtskih živali
Terapevtski programi z živalmi se danes najpogosteje izvajajo v psihoterapiji in pri telesni rehabilitaciji, zato ni naključje, da je najpogostejši živalski terapevt prav pes, na drugem mestu pa mu, glede na uporabnost, sledi konj (hipoterapija ali zdravljenje s konjem). V tujini pa se ponekod v terapevtske namene poslužujejo tudi mačk, zajcev, pritlikavih koz ter nekaterih glodalcev kot so to hrčki, činčile in morski prašički.
Pri vsem tem je potrebno vedeti, da ni vsaka žival primerna za terapijo. Za terapevtske namene so primerne predvsem neagresivne živali, ki se pustijo veliko božati ter na splošno uživajo ob stiku s človekom. »Mnoge od teh živali ob kontaktu s človekom izražajo posebno občutljivost in inteligenco, saj pogosto čutijo katera oseba potrebuje posebno pozornost, za katero je bolje, da jo pustijo samo ter katera je žalostna ali jezna«, zatrjuje ameriški terapevt z živalmi, Efrat Mayan.
Značilnosti terapevtskih psov in konjev
“Pri terapiji s psmi denimo ni pomembna pasma, temveč predvsem njegov karakter. Terapevtski pes mora imeti predvsem visoko toleranco in prilagodljivost na neprijetne izkušnje, zdravo telo in visok higienski standard”, je razložila Breda Kralj, lastnica in vodnica terapevtske psice Teete.
Tudi pri terapevtskem jahanju je zelo pomembna pravilna izbira konja, pri čemer moramo vedeti, da je konj, tako kot pes, čredna žival, ki živi v neki določeni hierarhiji. Posledično se ga moramo naučiti obvladovati v nadrejenem položaju, sicer imamo lahko z okoli 500 kg težko živaljo, sicer plašno in nežno, precej problemov pri obvladovanju. S terapevtskim konjem si moramo prav tako zaupati, saj pride šele po vzpostavitvi tesnejšega odnosa z njim do želenih učinkov, ki jih lahko nudi terapevtsko jahanje. Konj, ki je primeren za hipoterapijo, pa naj bi imel predvsem primeren hrbet, korak in značaj.
Zakaj prav živali
Terapevtsko moč živali uporabljajo po vsem svetu v različnih javnih zavodih in ustanovah kot so to domovi za starejše občane, samski domovi, zapori, psihiatrične ustanove, bolnice itn. Terapije z živalmi se poslužujejo predvsem zdravniki, socialni delavci in psihologi.
Za ostarele, zlasti tiste, ki trpijo zaradi socialne izolacije, nizke samopodobe ter pomanjkanja zanimanja za življenje, ima lahko kontakt z živalmi neizmeren učinek. »Živali nam nudijo brezpogojno ljubezen ter so lojalne«, pojasnjuje terapevt Mayan. »Starejši ljudje se včasih bojijo zavračanja s strani ostalih, zaradi česar se pogosto socialno izolirajo. Za razliko od soljudi pa kosmati ljubljenček nikoli ne obsoja osebe, ki ga hrani oziroma ljubkuje. Žival se prav tako nikoli ne pritožuje nad posameznikovim izgledom, neprijetnim ustnim zadahom ali morebitnim jecljajočim govorom«. Priljubljeni kosmatinci lahko služijo kot sprožilci za vzpostavljanje miru s posameznikovo preteklostjo, kar je lahko ključnega pomena za soočanje s samim seboj.
»Terapija z živalmi je primerna za otroke, ki imajo radi živali, zato so v igri z njimi dosti bolj sproščeni, hkrati pa dovzetnejši za učenje. Pri treniranju psa si denimo zvišujejo samopodobo, z božanjem se sproščajo, z metanjem žogice izboljšajo motorične sposobnosti, hkrati pa se s pomočjo živali učijo boljše komunikacije z ljudmi," pojasnjuje Kraljeva, ki terapijo izvaja s pomočjo labradorke Teete. "Psička je navajena razdajanja in igre z otroki ter na morebitne udarce in otroško drezanje,« še dodaja.
Skeptiki in zagovorniki terapije z živalmi
Kljub nekaterim vzpodbudnim ugotovitvam, do katerih so prišli s pomočjo raziskav, pa nekateri dvomijo v uspešnost terapije z živalmi, saj gre praviloma za znanstveno težko dokazljive ugotovitve. Nekateri namreč pogrešajo klinične raziskave, ki bi pokazale jasne klinične koristi. Kljub želji po večji dokazljivosti očitnega napredka klientov ob stiku z živalmi pa je izpeljava statistično močne raziskave precej težavna, saj terapevti nikoli ne delajo z denimo 30 ljudmi z identičnim zdravstvenim problemom. Na vprašanje ali je bila pri nas do sedaj izvedena kakšna raziskava o dejanski učinkovitosti terapije s psmi, vodička Teete pojasnjuje, da ne. »To ni merljivo. Pri uporabnikih se meri anksioznost oziroma strah ob prvem in strah ob zadnjem kontaktu s psom, pri čemer lahko ugotovimo kako daleč sta prišla pes in uporabnik terapevtske usluge. Sicer pa skupine uporabnikov ne moremo poenotiti, ker niti dva med njimi nimata enakih zdravstvenih težav. Otroci s cerebralno paralizo na primer psa uporabljajo za sprostitev, ki jo doživljajo ob božanju«.
Terapija z labradorko Teeto je obrodila sadove
V Sloveniji je terapevtsko zdravljenje z živalmi novost, ki se uveljavlja v zadnjih nekaj letih. Na vprašanje, koliko je v Sloveniji terapevtskih psov, vodnica Kraljeva odgovarja, da pozna le štiri. Na Sončku, zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije, v juliju in avgustu za otroke organizirajo tedenske tabore, od katerih se je dveh letos prvič udeležila tudi psica Teeta z vodnico Bredo. Enega izmed taborov »Počitnice na kmetiji za otroke« se je udeležilo 14 otrok, od tega 9 otrok s posebnimi potrebami. Otroci so med drugim pomagali pri skrbi za žival, se učili trenirati psa in ga vodili na sprehode. Helena Kos, vodja počitnic za otroke, pravi, da se lahko tabora udeleži kdorkoli, ki se prijavi na internetni razpis. Vodnica Kraljeva terapijo s psom priporoča predvsem otrokom z različnimi boleznimi živčevja ali fizičnimi obolenji. In kako pravzaprav poteka terapija s psom? »Pred terapijo dobim podatke o uporabnikovem zdravstvenem in psihičnem stanju ter njegovih posebnostih ter na ta način določim tip igre s psom, ki je primerna za posameznike. Moja psica obvlada 14 različnih iger«, pojasnjuje vodnica Teete. Kakšen pa je dejanski napredek pri tovrstni terapiji? »Tabora se je udeležilo cel kup otrok, ki so na začetku zaradi strahu pred psico celo bežali. Ob koncu tabora pa so celo pili iz njene sklede in ji metali žogico. Ena izmed njih je 12 - letna deklica, ki sprva zaradi hiperaktivnosti ni imela časa za ukvarjanje s psico. Kasneje se je izkazalo, da lahko s pomočjo psa, z veliko potrpljenja, v igro vključimo tudi te otroke. Podobna je bilo z 10-letnim fantkom, ki je na začetku ob stiku s psico grozno kričal. Na koncu tabora pa jo je že sam vodil na sprehod, ji prinesel vodo ter se delal, da je pes. Ob odhodu domov je želel psico odpeljati domov«, svoje izkušnje opisuje Breda. Naloga terapevtov v procesu zdravljenja s pomočjo živali je med drugim določanje pacientove anksioznosti, na podlagi česar opazujejo koliko strahu je dejansko izginilo.
Zdravljenje z jahanjem konja
V nekaterih jahalnih centrih v Sloveniji pa izvajajo tudi zdravljenje z jahanjem konja oziroma hipoterapijo, ki je primerna predvsem za ljudi z nevrološkimi gibalnimi motnjami. Terapija je menda lahko uspešna tudi pri zdravljenju različnih drugih motenj in sicer na področjih, ki posegajo v duševno zdravje, samopodobo, motnje odvisnosti, vedenjske in osebnostne motnje, učne težave itn.
»Hipoterapija je veja fizioterapije, ki invalida z jahanjem na konju aktivira tako telesno kot duhovno. Čudežno razmerje gibanja med človekom in konjem ima še veliko neraziskanih področij, pri čemer je odkrita le vodilna nitka hipoterapije, ki pa zahteva še veliko sistematskega dela, opazovanj in poiskusov«, situacijo v knjigi Hipoterapija opisuje višja fizioterapevtka Vanica Petrovič.
V naravnem zdravilišču Topolšica izvajajo hipoterapijo pri multipli sklerozi in sicer trikrat tedensko. Dobri rezultati se kažejo predvsem pri zdravljenju spastičnosti (40%), izboljšanju krvnega obtoka, treniranju ravnotežja in krepitvi mišic medeničnega dna (težave z mehurjem), saj ima prenos toplote s konja na bolnika velik vpliv. »Hipoterapija vpliva tudi na stiskanje in sproščanje mišic črevesja, krepitev mišic na rokah in nogah in na odpravo psihičnih motenj. Bolnik se ob tem zave, da si upa delati nekaj, česar si ni upal niti zdrav. To mu daje psihično oporo, občutek moči in samozavesti«, v knjigi pojasnjuje hipoterapevtka Petrovičeva.
Živali ne delajo čudežev
Kljub številnim strokovnim ugotovitvam o pozitivnih učinkih terapij z živalmi pa se moramo zavedati, da je druženje z živalmi zgolj dopolnilo k siceršnji psihoterapiji oziroma telesni rehabilitaciji in ne morebitno nadomestilo za jemanje predpisanih zdravil. Terapija, ki nam jo nudijo kosmati ljubljenčki je namenjena predvsem našemu sproščanju ter povečanju gibalnih sposobnosti, zato do nežnih in potrpežljivih štirinožcev ne smemo biti nestrpni.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
so diagnosticirali raka na dojki. Vse skupaj je potekalo tako hitro, da se nismo mogli niti prav soočit s tem, kaj šele ona sama. V smislu: v roku tedna dni je otipala bulo, naredili so ji mamografijo ter jo operirali ako, da so ji odrezali celo dojko. Šok je nepopisen... 
