Naja31
|
Zivjo, jaz se lahko samo podpisem pod Nevin post. Moj fantek je tudi eden izmed tistih dojenčkov, ki potrebujejo več telesnega stika in topline. Lahko rečem, da sva se prvih 6 mesecev prenosila. Začelo se je s tem, da v svoji posteljici ni sam spal, ko sem ga pa k sebi vzela, je takoj zapanckal. Tudi zdaj je v svoji posteljici samo prvo polovico noci, potem ga vzamem k sebi. Ene noči nikakor ni hotel zaspati nazaj. Pa sem ga silila, da bi sam spal. Potem se je k meni stisnil, jaz sem ga samo močno objela in se je umiril in zaspal. Takrat sem dojela, da me potrebuje in da ga ne smem odganjati od sebe, samo zaradi mojega bolj udobnega spanca. V tolažbo: zdaj ko je star 8 mesecev je veliko lažje. Veliko manj se nosimo, samo ko je zaspan ali pa siten. Tudi sam že igra in si jaz lahko oddahnem. Pa sem mislila, da ne bom preživela njegove prve mesece življenja ker je bilo tako naporno. Jaz ga nisem pustila jokati. Meni je to prekruto. Mu že nekaj ni všeč, da joka. Pa tudi, če potrebuje samo mojo bližino ali moje roke, da ga dvignejo. Pa saj bi vsakemu postalo dolgčas, če lahko samo leži in gleda v strop Je pa to res hudo naporno. Nekatere ti bodo napisale, da jo pusti da joka, ker bo potem kasneje lahko še težje. Tudi to je res. Nekateri dojenčki so taki, da malo pojokcajo, pojamrajo in potem prenehajo. Moj ni tak. Moj se dere, kriči, postane cel rdeč, neha dihati in to tudi eno uro. Priznam, da sem tudi jaz že sredi noči obupala in ga pustila, da se je drl. Pa ni vžgalo. Eno uro se je drl, z isto močjo kot na začetku, ni bilo niti najmanjšega znaka, da bo kmalu nehal in sam zaspal in sem ga valjda dvignila. Jaz nimam srca, da ga pustim, da se dere in v joku zaspi. Zdaj že nekaj mesecev vsi trije skupaj spimo in se imamo prav fajn. Odločitev je tvoja. Srečno! Naja
< Sporočilo je popravil Naja31 -- 3.12.2005 12:08:58 >
|