soja
|
Ne nasedaj čustvenemu izsiljevanju. Tvoja mama se ni prav nič ozirala nate, ko je zaradi odnosa, ki sta ga imela z očetom, trpela tvoja družina. Prav tako si tvoji bratje in sestra najbrž niso kaj prida belili glave s tvojim položajem. Saj, dokler ni oče umrl, najbrž nihče ni kaj dosti komentiral, da delata svojo hišo. Čisto možno je, da tvoja mama misli samo nase, ker bi rada da kdo skrbi zanjo. Skrb za hišo, pa tekoči stroški in podobno. Poleg tega je mogoče celo navajena, da je vseskozi s kom v napetem odnosu in boste ti in tvoja družina zanjo prevzeli vlogo očeta. Ker misli predvsem nase, se bo poslužila vse trikov, ki so na razpolago - jokanje pred vnuki, pomilovanje, zbujanje usmiljenja in občutka krivde. Tvoji bratje in sestra morda tudi mislijo samo nase. Radi bi se čim bolj izognili svoji odgovornosti, pa bi tebe imeli zraven mamo, češ saj bo ona skrbela zanjo, nam ni treba. V prihodnosti pa se lahko zgodi še marsikaj. Npr. ti bi podlegla čustvenem izsiljevanju, leta in leta prenašala mamo, zato bi mogoče celo trpel tvoj zakon, morda bi to negativno vplivalo tudi na vzgojo otrok. Morda bi mama potem, ko bi bilo zagotovljeno, da bi ostali pri njej, pokazala čisto drugačne barve in vladala vaši družini. Po njeni smrti pa bi tvoji bratje in sestra lepo izjavili, da si vsa ta leta zastonj živela doma, da se čimprej izseli, ker se dediščina deli na vse ali pa bi hišo ocenili do astronomske vrednosti in zahtevali svoje deleže. Ja, to je tisto kar kar tudi jaz čutim in se bojim ostati pri njej. Moja mama se je prepirala odkar se je oženila k tej hiši - s taščo, z možem. Čeprav se je vedno znala pred drugimi narediti tako, da je ona uboga in so sosede, sorodniki bili vedno na njeni strani- v bistvu se rada toži. Mogoče je to njena karma. In se toži tudi sedaj in se bo tožila še naprej. Če bomo naredili hiško, se bo tožila in smilila drugim, da je sama, če pa ostanemo pri njej pa se bo tožila, da ne npr, ne pospravljamo, da nam kuha ipd. Rada se žrtvuje - hoče biti v drugih očeh zmagovalka. Z možem se dobro razumeva in mi stoji ob strani. Pravi, da se naj odločim in dami bo stal ob strani. Ampak mislim, da bi zelo trpel ker je taka umetniška duša. Če pomislim na njegovo otroštvo - so živeli skupaj s starimi starši, slišal dosti prepirov tudi glede dedovanja......si želim iti na svoje v trenutku. In to je tisto kar čutim nekje zelo globoko v mojem srcu- biti z družinico na svojem - malo vstran od staršev. Seveda jim pa mislim pomagati, jih obiskovati. In kolikor poznam moje bratje in sestro - so vsi bolj materialisti in nimajo ravno pošlihtanih odnosov. Mene imajo v družini za črno ovco in sedaj češ, da mi gre zelo dobro, da živim pri mami... In mami se seveda vsi smilijo.
|