Anonimen
|
lep pozdrav vsem.Sem se odločila ,da svoja čustva malo izlijem,ker postaja vse bolj hudo.Stvar je takšna,da našga malega čuva babica,moja mama,sicer ne redno,občasno.Tam mu vse pustijo,star je komaj 22 mesecev,in se potepa pri drugih otrocih,sicer starejših od sebe,kar si zaželi dobi,skratka razvajanje na veliki "žlici".Otrok se tam vredu počuti,saj lahko dela kar se mu zaljubi,v bistvu karkoli(skače po postelji,kar mu doma ni dovoljeno,ker lahko pade,psa boksarja lahko sam boža,kar meni kar strah v kosti požene,sam gre že malo po stopnicah,kar šez pač ne pustim........)pa še veliko bi lahko naštevala.Naša mama pravi,češ da kompliciram,saj kaj pa bo npr.pes naredil otroku,če sta kao "prijatelja.Pa da preveč stvari otroku prepovedujem.Venomer ko ga pripeljem,ga ogleduje,češ kako je zrihtan,če nima npr.tipi topi majčke zlikane nos vesi,češ da ne gre s takim v mesto.Tam ima polno omaro oblačil,ampak ona govori da mu tam nima kaj oblečt,skratka za znoret.Niti najmanjše volje nimam več it tja,samo po otroka in to je to.Pa več ne vem ali res pretiravam,ali vsi rihtate tamale u nulo vsakdan,enostavno ne vem.Zadnjič je imel na srajčki mali flekec,zapran,in je rekla ,češ kaj mu to oblečem,da potem nikamor ne moreta it.Skratka,brezveze našteva.Morala se,m se mal razpisat,lp.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
In mogoče tudi zato, ker jima precej stvari pustim! Sem v bližini, vidim vse, vse budno spremljam, .... pa smo še vsi celi 
). Za vzgajat so pa starši. 
