Petka09
|
Ja, Urska, knjiga je super.... V bistvu notri govori o otrocih v vsaki starosti, tako da se povsod lahko najdeš: tako kot starš najstnika ali kot starš (npr.) dveletnika . Kolikor vem, imava tudi obe zdaj že 2,5 letni punčki (vaša še nekaj starejša). Jaz že zdaj poskušam delat po tej knjigi... Ker imamo že vedno več upiranja, trme... Je pa tudi res, da ji pustim tisto, za kar reče, da hoče naredit sama. Recimo v vrtec gremo malo prej, zato da ji pustim, da se sama sleče, preobuje... In že ene pol leta se tako sama rihta tam . So me vzgojiteljice čudno gledale, da kako imamo kao mi čas, da se tako lahko sama zrihta. Pa sem rekla, da grem raje 5 minut prej od doma, pa se sama tam poštima, da se mi bo za kasneje to obrestovalo. Je vse preveč staršev, ki takrat, ko je otrok majhen, mu ne pustijo, da bi se sam urejal, ker je pač še nespreten itd., potem pa ko malo zraste, bi pa želeli, da se sam preobuje, pa tega otrok potem noče več - ker je itak navajen, da vse mami naredi . Evo, sem malo zašla . No, tisto, ko sem omenila, da je moja mama prevzela malce tudi vlogo kot moja prijateljica v mojih najstniških letih, je dejansko res... Ostalo mi je v spominu kot izredno dober vzgojni prijem. Recimo, sem bila do ušes zaljubljena v sošolca in sem dejansko doma komaj čakala, da sem povedala mami, da me je lepo pogledal, se mi nasmehnil... ... Nisem rabila tega skrivat oz. da bi ona mene priganjala, da naj raje v knjige gledam kot v fante... Dejansko me je poslušala in me še sama vprašala in se nekak spustila "na mojo raven" oz. kot da je toliko stara kot jaz... Je pa res, da ni odstopala od tega, da mi je vedno še zraven rekla: No, vseeno pa veš, da se moraš učiti.. vem, da je težko, ko ti po glavi hodijo druge stvari, ampak učiš se za sebe, zato, da boš nekoč imela dobro službo in delala tisto, kar bi rada... Zato se uči, delaj domačo nalogo...." Tako nekako... In rečem lahko, da me nikoli, res nikoli ni rabila priganjat h knjigi.
|