frost
|
Ponavadi je medikamentozna terapija za večino staršev zadnja opcija in nikakor ni lahka odločitev. Poskusite razmišljati v tej smeri: Vaš otrok na nekem področju ne funkcionira dobro, zaradi določenih procesov v možganih, ki pri njem ne delujejo tako kot bi morali. Zdravila pa te procese spodbudijo, jih vrnejo na normalno raven (ponavadi s stranskimi učinki, ker seveda ne gre za naravno spodbudo procesov). Z zdravili ste samo spodbudili določene centre, da delujejo bližje temu, kakor bi morali delovati. Nikakor ne gre za 'zastrupljanje'. Če pogledamo z drugega vidika: nekdo ima sladkorno bolezen, tip 1, kar pomeni, da njegovo telo ne proizvaja dovolj insulina. Zato mora to snov vbrizgati, da delovanje telesa vrne v naravno ravnovesje. Ali: nekdo ima hipotiroidizem, zmanjšano delovanje ščitnice. Ker telo ne prejema dovolj hormonov, se upočasni, oseba postaja počasna, se slabo počuti, ima težave. Z nadomeščanjem hormonov se v telo spet vrne ravnovesje, oseba se spet približa običajnemu ravnovesju telesa in lahko bolje funkcionira. Pri teh boleznih vemo točno za kaj gre in katera snov telesu manjka (insulin, TSH,...). Pri ADHD žal ni tako jasno in lahko samo domnevamo. Jasno nam je, da NEKAJ manjka, oziroma da NEKAJ ne deluje pravilno, ne vemo pa kaj. Obstaja teorija povezana z delovanjem adrenalina in noradrenalina. Izločanje teh snovi nadzorujejo možgani, torej iz tega sklepamo, da pri otrocih z ADHD določeni centri ne delujejo pravilno. Te centre je potrebno spodbuditi, kar ne gre drugače kot z določenimi zdravili. Strattera je eno izmed takih zdravil. Ker pa samo domnevamo, ker ne poznamo izvirov motnje, je strattera samo približek rešitve, zato ne učinkuje pri vsem ljudeh enako. Pri sladkorni bolezni nam je vse jasno. Insulin je tisto kar manjka, zato je insulin tisto kar nadomeščamo. Pri ADHD nam je jasno da NEKAJ manjka, ne deluje kakor bi moralo, zato tisto nekaj POSKUŠAMO nadomeščati. Ker pa ne poznamo izvorov, nadomestek ni popolen. In ker se ljudje razlikujemo, ta nadomestek različno vpliva na različne ljudi. Nekaterim pomaga, nekaterim ne. Preden gre zdravilo kot je Strattera na police, se izvedejo obsežne študije in preizkušanja. Večinski odstotek mora govoriti v prid zdravila - in pri Statteri se je to zgodilo, v večini primerov so torej bili rezultati pozitivni. Če recimo vaš otrok pač spada v odstotek ljudi, ki se ne bodo odzvali s pozitivnim rezultatom, potem je potrebno pač iskati druge opcije zdravljenja, poiskati nekaj kar mu ustreza. Zakaj to pišem? Ker so starši, ki se odločijo za medikamentozne terapije velikokrat obtoževani. Obtožujejo se sami, obtožuje jih okolica z opazkami, da otroka 'zastrupljajo'. še enkrat poudarjam da odločitev za medikamentozno terapijo nikakor ni lahka. Potrebno je veliko poguma, da se odločite za nekaj, kar ni 100% preizkušeno, kar lahko na vašem otroku ne učinkuje ali mu celo škodi. Starši ponavadi preizkusijo vse druge možnosti, vse druge terapije, preden se s težkim srcem odločijo za zdravila. Ko se odločite za medikamentozno terapijo, otroku poskušate pomagati, nadomestiti, popraviti tisto, kar v njegovem telesu ne deluje dobro in to brez garancije. Tvegate, nikakor pa ga ne zastrupljate.
|