Gina
|
Eh, najbrž je res na koncu z živci. Ne moreš pomagat, nekaterim starejšim to pač ni jasno, da je otrok otrok in da mu ne moreš kar zalepit usta, ko je vesel ali žalosten ali pač kar tako. Jemlji jo za bolano. Če bi jo videla v postelji s 40 vročine, bi razumela, da ne more slišat kričanja. Ker pa ima nizek prag tolerance in ker so bolni njeni živci, pa tega ni za videt niti za čutit, če jo za čelo potipaš - ampak verjemi mi, to je tudi bolezen. Ravnaj z njo, kot da je temu tako. Nasmej se, pa ji reči, da ti je žel, če se otrok preveč glasno veseli. Da se boš potrudila, da bo mali čim bolj stran od nje, če ji gre tako zelo na živce. Pa reci ji, da ti je žal, ker tako čuti, ampak da imaš doma persen, pa ji ga kar takoj ponudi. Vse skupaj povej čisto prijazno in brez razburjanja, ker na bolanega človeka se ne moreš jezit, kvečjemu smisli se ti lahko. MOgoče pa ona raabi malo pozornosti in ljubezni od tebe, pa na tak čuden način to kaže. Ustrezi ji, pa bo zihr nehala težit.
Moraš pa vedet, da stari ljudje ne mislijo s tem, da otroka ne marajo, če ne prenesejo cviljenja. Samo enostavno nisi ustvarjeni za to prenašat - saj veš, narava je naredila tako, da imaš otroke takrat, ko si sposoben še za to, kasneje ne moreš več. Narava je že vedela zakaj.
|
Natisni
, da se tašča boji da si ne bo otrok glasilk uničil, in se seveda z zdravnico obe smejeva zraven. Verjetno si je kar zdelo, kam pes taco moli. Danes pa ob 6 popoldan dam otroku za jest in po obroku, seveda ves zadovoljen in vriskat v stolčku. Pa me pokliče od zunaj, in se zadere, da naj že enkrat utišam otroka, da je že čist na koncu z živci
. Halo!!! Skočila sem skor čez balkon tok mi je stopila na živc
saj nimaš dece zarad sosedov....
!!!
poskočni, glasni in taki naj bodo, samo da so zdravi!!! 
