Anonimen
|
Včeraj sva se s partnarjem pogvarjala, da ni nič več enako kot je bilo...da oba veva, da najina veza ni to kar je bila...da je vse drugače....da ne funkcionirava, kot bi mogla...da ni srečen..
In jaz vsa začudena , kaj je sploh kaj narobe, saj se skoraj nikoli ne kregava, bla, bla..in potem vprašam, kaj je sploh narobe:
Ja res je veliko se je spremenilo dobila sva otroka, sedaj se vse vrti okoli njega, služba, obveznosti...
No in potem moj začne izpoved: Ful me moti, ker si se tako zanemarila, zredila, nikoli se ne urediš zame(vem, cele dneve delaš, pa otrok, hiša...), ampak vseeno kot da mene sploh nebi bilo! Glede sexa-ja vrjetno sexava več kot "povprečen slovenski par", ampak sex je enoličen, vedno eno in isto...včasih si bila vedno urejena, pobrita, polna idej...sedaj že na začetku vem, kako se bo končalo....in nisi več tista "ženska" v katero sem se zagledal, katera me je očarala in totalno zmešala glavo! Včasih si bila samozavestna, energična, vesela, polna energije..vedno si se uredila, tudi za sprehod-sedaj gremo na sprehod in si oblečeš 10 let staro bundo, hlače, katere imaš na riti dan in noč, kak spran pulover...nikjer ni ličila, nikjer novih čevljev(katere bi si lahko privoščila), sploh še veš, kaj je to parfum(čeprav jih imem v omari 5 noro dobrih, dragih parfumov), kje je kašn uhanček, pa nakit, ki si ga včasih neprestano imela na sebi, za katere sva zapravljala "premoženja"...kje si stara TI-pogrešam vse to! Nikoli si ne vzemeva časa zase, nikamor ne greva sama, da 2 uri pustiva malega pri babici, in greva v savno, kot sva to počela včasih...in še in še...no ni pa pozabil mojih dobrih lastnosti-čudovita mama najinemu otroku...na katero se lahko vsak zanese...dobrosrčna...
Ja celo noč sem razmišljala o tem-vsa šokirana, jokava, kaj dejansko se dogaja z mano...ja vse je res, kar je povedal...zanemarjena,debela-posledično zafrutrirana, brez volje, brez energije...nič, nič, nič tistega kar sem bila včasih...ampak vesela sem da sva se končno pogovorila, da mi je streznil glavo...in potem razmišljam-ja seveda, se ne kregava, saj nimava časa za to, nimava časa za ona...ampak če si ne bova vzela vsak zase kašno urco in kašno urco za naju...potem je najina zveza usojena na propad...in če ne začnem delati na sebi, bom postala zafrustrirana mama(kar vrjetno sem že), tečna, brezvoljna, brez energije, brez samozavesti...in življenje bo odrvelo mimo mene...ne neželim tega, želim "živeti", biti srečna-s sama seboj,biti ponosna nase(kar sedaj nisem), na svojo družino...želim biti to, kar sem bila včasih...in ja potrudila se bom za to!!!
Ok, vem da sem nakladala, ampak mogla sem dati ven iz sebe...mogoče se bo še katera zamislila nad sama seboj, kot sem se jaz včeraj!
|
Natisni
