anckabancka
|
Res smo se veselili, da se preselimo v prenovljeno, večje stanovanje, zdaj pa bi šla kar nazaj v majčkeno stanovanje. Zakaj? Živimo v večstanovanjski hiši sredi Ljubljane. Spodaj živi družina z dvema otrokoma (fant je v srednji šoli, deklica pa še v OŠ). Odkar smo se vselili, oz. še preden smo se (o tem sem že enkrat pisala) imamo konflikte,zaradi hrupa ki ga povzročamo. Saj bi jih razumela, če se ne bi zares trudili, da smo čimbolj mirni. Imamo 3 otroke - 3,5 let, 2 leti in 3 mesece. Gledamo, da smo čimmanj doma, da sta večja dva čimveč zunaj, čez dan sta v vrtcu. V otroško sobo sva pod preprogo dala še 1cm debelo peno, kupila sem jima copatke zmehkim debelim podplatkom, kar naprej gledata risanke, se igrata s plastelinom, rišeta - samo da ne hodita veliko po stanovanju in da (bohnedaj) ne pade kakšna igrača na tla. Pa čez vikend smo itak skoraj vedno odsotni, ker pobegnemo k moževim staršem. Ampak sosedje nas za vsako "napako" opomnijo s svojim butanjem od spodaj - domnevam z metlo - ker smo preglasni. Včasih sosedova otroka navijeta tudi glasbo na ves glas in tudi s tem protestirata. Bom povedala kar nekaj primerov, ko smo po njihovem mnenju nemogoči. Danes sem bila zjutraj sama z otroki. Večja dva sem oblekla, dala dvoletnika s stolček (antilop iz Ikee), tavečji je bil na miru in šla 7.40h na WC na veliko potrebo. Prepričana sem bila, da bom imela kako minutko miru, da zrihtam... Pa ni bilo tako. Doletnik je 3X udaril z roko po mizici od stolčka in to je bilo dovolj, da smo jih tako vznemirili, da so navili na ves glas glasbo za 15 minut. Tudi študent, ki živi nad nami je slišal in mi točno povedal kateri komad so vrteli, tako glasno je bilo. Dobro, mene ta glasba ni motila, še všeč mi je bila (Enriqe Iglesias...) Rugi primer danes pa je bil 19.45h, ko se je oglasila za 10 minut moževa sestra in malčkom prinesla Miklavža. Bili smo v otroški sobi in res nismo nič razbijali... Otroka sta bila mirna in smo se pogovarjali. No, to je bilo samo danes. Pa enkrat smo šli po stopnišču in je dvoletnik nekaj jokal in trmaril, pa je pobutala ženska po notranji strani vrat njihovega stanovanja, ko smo šli mimo, ker smo očitno motili njihovo zbranost v stanovanju Jaz sem se pa zadrla: "naprej". Ampak ni noben odprl vrat. Pa včasih dvoletnik zašiba po hodniku in takoj slišimo butanje z metlo. Najbolj pa me je pogrelo, ko sem ob 3h popoldne sesala stanovanje in zraven poslušala butanje z metlo. Zdaj smo začeli še mi butati nazaj, ker ta njihova netoleranca je nenormalna. A je to normalno Mož je odraščal v tej hiši, prav v tem stanovanju, kjer smo sedaj. Rekel je, da je v svoji sobi počel vse živo, med drugim tudi igral fuzbal pa ni nikoli nihče trkal ali se pritožil. Smo imeli že ene par soočenj in sva z možem bila prijazna in sva obljubila, da se bomo potrudili, da ne bomo ropotali ampak naš trud jih nič ne briga, ker dobesedno iščejo dlako v jajcu. Ma lahko bi napisala celo knjigo, pa se mi ne da. Zato bom povedala tole: Do sedaj smo se trudili maksimalno, zdaj mi je pa pregorelo in ne grem se več. Odločila sem se, da bom začela normalno živeti, brez slabe vesti, če hodim po našem stanovanju. Če se tuširam ob 23h, če otroka hodita po stanovanju, če včasih posesam stanovanje, ČE ŽIVIM V STANOVANJU! Ker sem ves čas napeta, znervirana in samo še prisluškujem v bajti kje kdo ropota. Bojim se biti sama z otroki, ker potem niti tamalega ne moram v miru podojit, ne da bi se vmes drla, da ne smeta ropotat, lavfat in vpit... A ima še kdo take sosede, ki so tako hitro pozabili, da so bili tudi njihovi otroci nekoč majhni? sosede, ki jih moti, če nekdo hodi v copatih nad njihovim stanovanjem?
_____________________________
Ponosna mamica petih fantkov :)
|