ronja
|
Raho, se stirnjam, da se navadno ljudje težko odprejo in povejo take zadeve, je pa res, da ko enkrat se, ni malo takih, ki hočejo to povedat vsem, to je del njihove terapije... Imam prijatelja, ki ga je v otroštvu zlorabljal njegov oče, takrat seveda nisem vedela nič o tem, tudi on je zelo dolgo rabil, da je to komu povedal, ko pa je, je rekel, da je mel obdobje, ko je to povedal vsakemu, tipu, ki ga je srečal prvič za šankom, vsem, ker se je na ta način zdravil... Moral je to 1000x povedat, da je potem manj bolelo, da so to postale samo besede, ne pa tako boleč spomin, da ga ne moreš izrečt... In zdaj se je zelo pobral in sestavil...
moram sicer priznat, da nimava tvja in torej nisem gledala oddaje, vse skup poznam samo iz časopisov, se mi pa v vsakem primeru zdi prav, da se o tem piše in govori, saj da to upanje tistim milijonom otrok, ki se jim podobno dogaja, misleč, da samo njim in si o tem ne upajo govorit... Se mi zdi pozitiven zgled, da to lahko predstaviš kot del svoje preteklosti, ki bi jo sicer rajši spremenil, ampak ker je pač ne moreš, jo vzameš tako kot je in o tem govoriš, da potem drugi ne delajo istih napak... Da so ljudje bolj pozorni na male spremembe,...
|
Natisni
. Kako lahko kakorkoli zmanjšujete trpljenje nekoga, ker se vam pač zdi, da predobro zgleda??? 
