|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   spolna zloraba
14.7.2011 18:03:32   
Anonimen
z možem živiva skupaj že deset let, spolnost šepa že od kar je minilo začetno obdobje strasti in zaljubljenosti. jaz sem bila vedno z občutki dolžnosti, da mu 'moram dati', to me je čisto odbilo, on se je počutil zavrnjenega, nesprejetega. S pomočjo zakonske terapije sva veliko odkrila in si razjasnila, med drugim tudi to, da sem bila kot punčka žrtev pedofila - duhovnika, ki me je sedem let spolno zlorabljal. Da sem lahko preživela z vso to grozo, sem to potlačila v svojo podzavest in ob moževem dotiku se mi je ves gnus samo prebudil ...
najino spolno življenje je pravzaprav na mrtvi točki. imava sicer enega otroka, ampak zdaj bo minilo že kakšno leto od zadnjega spolnega odnosa.
kolikor sem se poglabljala in prebirala o spolni zlorabi, pač vem, da je potreben čas, da 'izrežeš' vse rane, ki ti jih je rabelj pustil na telesu itd. Sprašujem se, koliko časa bo potrebno še čakati ...
poleg tega sva zelo sama, starši nama niso v nobeno pomoč. KO sem se opogumila in izvedla prijavo spolne zlorabe na cerkveno sodišče, sem staršem povedala, kaj se mi je zgodilo in ostali so skoraj mrtvo hladni. Nobenega sočutja, oče je sicer začel bemtiti čez cerkev in dejal, da se to v pravoslvni cerkvi ne dogaja, ker tam ni celibata, mati pa je gledala v tla, ker je vedela, da je bil duhovnik, kateremu me je zaupala, ženskar. potem ko je zadevo malo premlela, je klicala mojega moža in dejala, da je zdaj po toliko letih brezveze in nesmiselno prijavljati to stvar. ko sva z možem pše vedno vztrajala, da želiva prijavo izvesti, je prišla na idejo, da sem 'bolana' in da moram na zdravljenje. To me je še toliko bolj prizadelo, ko sem še bolj kristalno videla, da ob teh starših drugače tudi ni moglo biti. Že kot punčka sem bila zelo sama in odgovorna za vse. In še danes je tako. Totalno so me prezrli. Bila sem odličnjakinja, vzorna učenka, obiskovala elitno gimnazijo, končala fax, imela ves ta čas hude depresije, bulimijo oz. kompulzivno prenajedanje, kadila marihuano, popivala ... Šla sem že skozi pekel. Spolna zloraba mi je pustila še dodatne posledice, da sem nezaupljiva do ljudi, da iščem odnose, v katerih sem zopet zlorabljena, itd . In tako težko se odprem ljudem, ker se bojim, da se me bodo ustrašili, ker je v meni toliko žalosti, groze ... Zato v odnosih večino časa igram. In sem prijazna, nasmejana, komunikativna ... V meni pa brezno žalosti.

Najinemu otroku bi privoščila še kakšnega bratca ali sestrico, ob katerem bi se utrjeval v odnosih in rasel in tudi jaz bi se učila, rasla. Vendar kako? Brez spolne želje ...
Je med vami kakšna, ki ima podobno zgodbo? Je med vami kdo, ki je prebolel spolno zlorabo in danes živi zdravo, zadovoljno spolno življenje?
Ni me treba tolažiti, zanima me, če mi lahko katera vlije uoanje, da bom tudi sama kdaj 'normalna' ...
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: spolna zloraba
14.7.2011 19:30:55   
Anonimen
Pozdravljena,

jaz imam podobno izkušnjo, vendar je pri meni šlo za spolni napad in ne za olgotrajno zlorabljanje, zato je verjetno vse skupaj malo drugače.
ti bom pa poskušala p najboljših močeh svetovati.
torej, če prav razumem, si zlorabo potlačila, torej se je neko obdobje v življenju nisi spominjala in so dejstva privrela na dan prek terapije? Oziroma, ali si se zlorabe spominjala, pa možu zanjo do terapije nisi povedala?
Če je prvo, ti povem, da je to povsem normalno in se zgodi veliko žrtvam spolnih napadov. Tudi meni se je. Vendar nič za to, ker si sedaj končno vendarle v poziciji, da lahko narediš korak naprej, kar pa je super, ne?
Če je drugo, menim, da si dolžna možu dolg in iskren pogovor, ker so take stvari vprašanje medsebojnega zaupanja in bi tudi jaz na njegovem mestu bila užaljena.
Praviš, da si brala o spolni zlorabi. Povej, katere knjige si kaj brala? Osebno ti zelo priporočam "Življenje je tvoje" in pa "Spolno nasilje" iz leta 1999, izdala jo je založba Feministične študije. Priporočam ti ju zato, ker uvajata pojem PREŽIVELI spolnega nasilja in ne žrtve. To pomeni, da, čeprav si prizadeta in žalostna, se moraš zavedati, da imaš življenje v svojih rokah in si ti tista, ki mora sprejeti odločitev, ali boš zaradi te izkušnje zavrgla svoje življenje ali pa boš naredila korak naprej.
Dejstvo namreč je, da se da. Verjamem, da si nezaupljiva in prestrašena, vendar v tem dotičnem primeru govorimo o tvojem možu, ki ga poznaš že 10+ let. Zaupaš vsaj njemu? Se mu lahko prepustiš?
Odločna "predigra", ki je totalno neseksualna in ji lahko ali pa tudi ne sledi seks, je preživljanje skupnega časa - pohod, večerja zunaj ali doma, kino, kolesarski izlet ... skratka stvari, ki vama dajejo nasmeh na usta in vama dajejo čas, a se pogovarjata. S tem ne mislim razčiščujeta, ampak kar tako blebetata o prijetnih stvareh. Magari trači. Kolikor je pomembno, da tudi stvari razčistita, vedi, da je to zelo utrujajoče za moža, ki praktično ni ničesar kriv (kolikor vem do sedaj). Skratka, imejta se fajn in se malo zamotita. To ne pomeni, da zadevo daje pod preprogo, ampak da o tem razčiščuješ z njim malo redkeje. Daj mu čas, da zadiha in se sprosti, da pridobi na samozavesti, ker ne boš več samo nesrečna 24/7. Ko bo sproščen on, boš, po mojem, lahko bolj sproščena tudi ti. Zaupaj se še terapevtu (individualno), tukaj na RR, kakšni prijateljici ... Skratka, poskrbi, da ne bo na njem celotno breme, ker je to naporno, ne glede na to kako zelo te ljubi in kako zelo ti želi pomagati.
Ne vem sicer, kakšen je tvoj odnos do tvoje ženskosti, vendar škodilo tudi ne bi, če bi šla kdaj kam sama, recimo v šoping zdaj ko so razprodaje. Ne rabiš kupovati stvari, ampak vsaj poskusi kakšno lepo obleko, majico ali pa kopalke, da si dvigneš samozavest. V posletji veliko odtehta tudi samozavest, zato ti to toplo polagam na srce. Jaz recimo se trudim, da nosim vedno lepo perilo, ker se potem počutim prijetno. Pa sveže oprani lasje mi tudi dvigujejo samozavest.
In ko smo že pri samozavesti in dobremu počutju, ti svetujem tudi rekreacijo. Lahko z možem ali brez, kakor ti paše. V obdobju, ko ima glavo tako zelo polno, ti bo namreč pasala kakšna ura, ko boš lahko vsaj malo odklopila misli, pa še počutila se boš boljše, ker se bodo sproščali hormoni sreče.
Zakaj ti ob spolni zlorabi govorim o samozavesti? Ker je, gede na posledice, ki jih opisuješ, precej na dnu, verjetno udi zaradi te celotne izkušnje, pa še česa. Kar ti zloraba namreč vzame, je očutek zadzora nad življenjem in občutek lastne vrednosti in to je tisto, kar mora biti zdaj tvoj cilj - imeti rada sebe.
Želim ti vse najbolje in najlepše, ker si to zaslužiš.
Javi se še kaj, lahko tudi izmenjava kak mejl!

Lepo bodi,

štajerka

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: spolna zloraba
14.7.2011 22:27:28   
Anonimen
Draga Štajerka,

hvala za odgovor. Ni tako preprosto in črno-belo.
Z možem imava zelo iskren odnos in si poveva vse. Spoznala sva se tako, da je komentiral moje telo, dajal komplimente in bil kar se da primitiven. Šel mi je na živce, a ravno to me je podzavestno privlačilo - ker me je spominjalo na spolno zlorabljanje iz otroštva, ne da bi se tega zavedala. Prva leta najinega skupnega življenja sem se tako zelo urejala, nosila erotično perilo, skrbela za lepo postavo itd. - samo da bi mu bila všeč. A globoko v sebi sem bila nesrečna, saj sem čutila, da to ni prava ljubezen, da je sicer pomembno imeti pozitiven odnos do telesa, a ne sme biti to pogoj ... Čutila sem, da me ima ON zelo rad, le spolnost mu je bila s strani očeta predstavljena skrajno primitivno (v smislu: ta ma dobro rit, ta ma dobre joške, uau, lej kera bejba) In jaz sem padla na to finto - ker sem morala priti tako globoko z njim in razrešiti skrivnost spolne zlorabe. Torej njegova dejanja so me nevede zelo spominjala na dejanja duhovnika. Moj mož je bil spolno obseden. Ves čas se je tudi samozadovoljeval, kar me je zelo bolelo. Iskal je sprejetost pri meni in ker je ni dobil, je iskal odnos drugje, preko pornografije na internetu ... In tako je bil tudi on sam v svoji stiski.
Veliko mi je razkrila tudi knjiga dr. Tanje Repič NEMI KRIKi SPOLNE ZLORABE IN NOVO UPANJE iz l 2008. Življenje je tvoje, ki jo omenjaš,  je najbrž od Luise Hay, poznam, tudi ona je bila spolno zlorabljena.
S terapevtom sva zelo iskrena, tudi dve prijateljici sta bili vredni mojega zaupanja, vendar to še vedno ne spremeni dejstva, da se sprašujem, kako naprej.
Kar se moje ženskosti tiče ... ljudje, ki me poznajo, me vidijo kot zelo ženstveno, urejeno, privlačnop, lepo. Za telo znam tudi poskrbeti - zdaj ob malem otroku malce manj, vendar sem v času bulimije prekolesarila tudi po 50 km na dan ali pretekla vsak večer 10 km ... Vem, kaj je rekreacija. Še predobro.
Tudi izbor oblačil imam zelo svojevrsten in, lahko bi rekla damski.
Tisti, ki me vidi, si ne bi mislil, da je v meni taka praznina in žalost.
Terapija mi sicer zelo pomaga, vendar imamo trenutno pavzo in zato se počutim spet tako samo in prazno ...
Najin skupni čas z možem je omejen zaradi otroka, trači in blebetanja me žalostijo, tega ne počnem. Mož je začel pred enim letom teči. In začel je sodelovati na maratonih - pretekel jih je pet v enem letu. Svojo spolno nepotešenost tako uravnava s tekom. Zelo se imava rada in zavedava se, da sva namenjena drug drugemu za rast, da sva ravno drug ob drugem lahko odkrila globoke travme.
Vendar še vedno ne vem, koliko časa še ...
Pa ti - si imela odpor do spolnosti? Ali si postala nimfomanka? (Oboje je namreč naravna posledica spolne zlorabe.)
Kakorkoli, hvala za toplo besedo in tvoj čas.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: spolna zloraba
14.7.2011 23:01:50   
Anonimen
Živjo,

tudi sama sem bila v otroštvu spolno zlorabljena ter imela zelo hude posledice v obliki popolne nesamozavesti in nezadovoljstva z lastnim telesom. Pri meni je bila spolnost do sedaj sicer neko lepo dejanje, ni se mi gnusila, vendar sem bila v tistih trenutkih nekje daleč, kot bi nekako zablokirala svoja čustva. Nisem se mogla sprostiti, spolnost sem nekako uporabljala za manipulacijo. Težko bi ti rekla, če bomo vse osebe, ki smo zlorabo doživele lahko kdaj povsem normalno sprejemale spolnost. Najbrž bodo vedno ostali malce drugačni občuteki kot pri drugih, vendar to ne pomeni, da nič ni rešljivo. Mislim, da najprej pomaga dober terapevt (psihoterapevt). Tudi sama ga bom obiskala. Ni recepta, ki bi spomine zabrisal, potlačil občutke in nam dal zadoščenje. Tudi sama storilca ne bom prijavljala, ker mislim, da je že malo prepozno in sploh nimam dokazov. Najhzje pa je, to si kar predstavljam, ko ti doma ne verjamejo, saj so duhovniki vedno uživali neko nadnaravno spoštovanje-zakaj že? Ta svoj položaj so nekateri znali tudi lepo izkoristiti. Najprej boš mogla odpustit sebi, v nikakršnem slučaju nisi ti kriva. Kriv je seveda on, ki je zlorabil svoj položaj in vedel, da lahko s tabo manipulira, saj se bojiš povedati doma. Žalostno je predvsem to, da se mama boji sprejeti resnico. Globoko v sebi ve, da je res, ampak ji je lažje, če se dela da ne ve. Lažje ji je tako, kot da bi sprejela, da ji je nekdo uničeval otroka in ona bi to kot mati nekako morala opaziti. Če bi bil vajihn odnos korekten, bi ji to ti tudi povedala. zdaj ve, da je zamudila priložnost in ne ve, kako bi to popravila. Najlažje ji je, če zanika. Zato ne zameri ji takoj, to je mogoče le njen obrambni mehanizem, poskusi še njo mogoče vključiti na kakšno terapijo.

Vendar pa obstaja upanje, da boš nekoč zmogla brez nenehnih spominov sprejeti tudi ta del življenja in spolnost jemati kot normalen proces. Seveda pa sta tu ključna tudi podpora in razumevanje partnerja. Vso srečo ti želim na tvoji poti, verjemi vase!

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: spolna zloraba
14.7.2011 23:42:24   
Anonimen
Živjo,
hvala tubi tebi za odziv in prijazne besede. Žal mi je, da si tudi ti morala iti čez te hude stiske, ki jih prinese spolna zloraba.
Jaz sama sicer sploh nisem vedela, da gre za to. Nikoli ni namreč prišlo do spolnega odnosa in ker sem bila še majhna (10 let) in ker sem bila slabo informirana (spolnost je bila doma tabu tema) sem bila na tak krut način vržena v svet spolnosti in to dojela kot nekaj normalnega, realnega. Zavedala sem se sicer, da duhovnik z otipavanjem, komentarji ... prestopa meje, a vseeno se je vame zarisal ta popačen zemljevid - da smo ljudje spolna bitja v materialnem smislu, da je vse opredmeteno. Leta in leta sem na ljudi gledala skozi te oči.
Drži, kar si povedala za mojo mamo. V coni ugodja, je, kjer je lažje preživeti, kot si priznati, da me ni ustrezni zaščitila. Da ni ničesar opazila. Da je bila moja pridnost, aktivnost pretirana ... Zdi se mi, da je morala biti tudi ona spolno zlorabljena, saj je bil njen odnos do spolnosti skrajno odklonilen, veliko gnusa sem čutila v njej, vedno, ko je šlo za telo, spolnost. Z očetom sta začela že v mojem otroštvu spati ločeno. Ona je zapustila njuno spalnico in odšla spati k meni. To me je zelo bolelo. Na smrt sem si želela, da bi jo pripravila do tega, da bi imela očeta rada. Oče ji je najverjetneje obujal le travme. In jaz sem postala njen čustveni partner. Ja, še čustvena zloraba zapovrh. Tako zlorabljena deklica se težko upre neki avtoriteti, kot je bil duhovnik, saj se niti ne zaveda svojih pravic ...
No, kakorkoli, uoanje še vedno obstaja, da mi bo uspelo mater pripraviti do tega, da bi šla z mano na kako terapijo. Trenutno se že nekaj mesecev sploh ne pogovarja z mano in me je tudi ob srečanju ignorirala ...
Ja, mati je definitivno duševni bolnik. Zaprta, asocialna, nerazgledana, neizobražena. In zato težje napredujem z razreševanjem konflikta.
Uoam, da imaš ti ob sebi bolj razumno družino, ki ti stoji ob strani.


(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 11:11:16   
Anonimen
Po neki statistiki je vsaka peta ženska spolno zlorabljena. Pa med več kot 700-imi ogledi tega mojega posta ni več kot dveh spolno zlorabljenih žensk?!
Dajte no, saj nisem vendar med tako redkimi, ki se jim je zgodila krivica, ali pač? user posted image Vesela bom, če delite z mano še kakšno vašo izkušnjo.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 13:09:04   
Anonimen
Zdravo,

sem precej zaposlena zadnje čase, tako da bolj poredko odgovarjam.
Zanima me, zakaj se ukvarjaš s svojo materjo v času, ko si najbolj pomembna ti sama?

Pa tudi glede vseh ostalih stvari, ki si jih pisala - šport, lepa oblačila, lep obraz itd. A si opazila, da si se to delala za druge in ne zase?

Punca, tvoje življenje se vrti okoli tebe in nihče drug na svetu ti nikoli ne bo toliko pomagal, kot lahko sama sebi. Trenutno si najbolj pomembna ti, tvoje počutje in tvoje okrevanje. Zato se posveti sebi - kaj veseli tebe, kaj osreči tebe, kaj izpolnjuje tebe ... in pozabi na druge za nekaj časa. Če ne želijo pomoči, so se pač tako odločili in to je njihove stvar. Kaj pa boš ti naredila s svojim življenjem in kakšne odločitve boš sprejemala, pa je izključno tvoja stvar.
Tako da rokave zavihat in se ukvarjat s seboj, ostalo pa (trenutno) ni pomembno.
Pa še ena stvar iz kljige "Življenje je tvoje": v življenju je brezveze furat žrtev in jamrat in čakat odrešenika, ker te ne bo rešil nihče drug kot ti sama, tako da AKCIJA, rokave zavihat in vzet življenje v svoje roke!

Upam, da te nisem s čim užalila. Rada bi le, da uvidiš pot, ki je, preizkušeno, edina učinkovita na poti iz krize.
Se še beremo, lahko tudi kak mejl izmenjamo!

Lepo bodi,

Štajerka


(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 13:10:44   
mediakid
Pa še nekaj: ZELO ZELO ZELO te podpiram pri odločitvi, da tožiš Cerkev, oziroma duhovnika. To, da kaznuješ zločinca, je edino kar lahko narediš za generacije deklic, ki prihajajo za nami.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 13:27:18   
Anonimen
Pozdrav,

da ne bom razpredala in še bolj poglabljala tisto, kar je težko. A meni je zelo zelo pomagalo tole:
http://www.korenineinkrila.com/
Premagala sem marsikaj in sedaj stvari vidim, čutim drugače kot prej. Lahko sem šla naprej, kar pa ne pomeni, da se določene stvari niso zgodile in da nimajo svojih posledic za mene in vpletene (pa ne govorim o nobeni prijavi).

Vse najboljše ti želim na poti.

Anonimna user posted image

(odgovor članu mediakid)
  Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 13:47:14   
Anonimen
Verjamem, da je predelava del terapije, ampak, če se nonstop ves čas ukvarjaš samo s preteklostjo in iščeš krivce, ne boš nikoli živel tukaj in zdaj. (takšno je namreč moje mnenje o (pre)analiziranju zgodovine družine za x kolen nazaj)
Ja, treba je definirati kdo je komu kaj storil in da je to bilo narobe in pušče posledice, vendar če to premlevaš leta in leta, bodo ta leta šla mimo tebe in bodo izgubljena. In na tisti točki, ko daš posiljevalcu moč, da upravlja s tvojimi misli, (ne)srečo in dejanji, si resnično postal žrtev, ko pa znaš narediti korak naprej in pustiti tega bedaka za seboj (ga tudi kaznovati po potrebi), zbereš moč za svoje misli, svojo srečo in svoja dejanja, pa si postal preživel.
Stvar je samo v miselnosti - ali je usmerjena v problem in preteklost, ali pa na problem gleda skozi oči reševanje problema in je usmerjena v lepo in boljšo prihodnost.

Štajerka

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 15:30:09   
Anonimen
Hvala, Štajerka in Anonimna, za spodbudne besede. res se vrtim v začaranem krogu un premlevam preteklost ali pa sem z vsemi skrbmi usmerjena na prihodnost in naš negotovi položaj (služba, stanovanje ...) Le za ta trenutek ne znam živeti. Zase ne poskrbim dovolj, ker nikoli nisem smela - treba je bilo skrbeti za razpoloženje depresivne matere, sicer mi je očitala, da sem egoist. Če sem se kot najstnica postavila pred ogledalo in pomerjala oblačila, sem ji šla na živce in začela je godrnjati, da sem sama sebi všeč. To ni bilo sprejemljivo.
Seveda, imaš prav, vse sem počela za druge - samo, da bi bila sprejeta. Veliko napora je potrebno, da spremenim te bolane vzorce, ki so se vrisali vame. Hkrati pa vidim, kako življenje hiti mimo mene, da ga drugi prijatelji živijo, medtem ko ga jaz samo opazujem od nekje, oddaljena in zavita v svoje rane.
Stisniti bo treba zobe in iti naprej. In se nehati smiliti sebi in igrati vlogo žrtve. Ampak ko se znajdeš v depresiji, je težko, verjemite.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 16:09:42   
Anonimen
Po neki statistiki je vsaka peta ženska spolno zlorabljena. Pa med več kot 700-imi ogledi tega mojega posta ni več kot dveh spolno zlorabljenih žensk?!
Dajte no, saj nisem vendar med tako redkimi, ki se jim je zgodila krivica, ali pač? user posted image Vesela bom, če delite z mano še kakšno vašo izkušnjo.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Po neki statistiki je vsaka peta ženska spolno zlorabljena. Pa med več kot 700-imi ogledi tega mojega posta ni več kot dveh spolno zlorabljenih žensk?!
Dajte no, saj nisem vendar med tako redkimi, ki se jim je zgodila krivica, ali pač? user posted image Vesela bom, če delite z mano še kakšno vašo izkušnjo.



Odvisno kaj nekdo vzame za spolno zlorabo... Mene je npr. spolno nadlegoval sosed, od kar sem imela 12 let in tudi mojo sestro. Vedno nas je skal in želel od nas spolne odnose vendar smo se mu izogibale... Ko sem hodila v osnovno šolo (3 razred)  se mi je 2x zgodilo, da sta različna moška razkazovala svoje premoženje sredi belega dne in to na način, da je poklical otroka in se nato samozadovoljeval. Bolj kot mislim več je bilo primerov spolnega nadlegovanja mene in sestre in resno menim, da je tega res zelo veliko. Enkrat so starši peljali štoparja, ki je bil verjetno malo pijan in začel je otipavati sestro.... Res ogromno primerov se mi je zgodilo.

Ko sem odrasla nisem razmišljala o tem in tudi sedaj ne razmišljam veliko o tem. Verjetno mi je kljub temu pustilo posledice v smislu, da mislim, da so moški pokvarjeni in jim ne zaupam. Takšno sliko sem si ustvarila in jo težko izbrišem izpred oči. Še partnerju ne zaupam dovolj, verjetno prav iz teh izkušenj. Nekih hudih travm mi ni pustilo le veliko nezaupanje... Nekih nasvetov pa ne morem dati, ker verjetno vsak doživlja drugače in vsak potrebuje verjetno drugačne rešitve. Sigurno pa ti lahko kdo tu pomaga z nasveti...

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: spolna zloraba
16.7.2011 21:09:56   
Anonimen
Spolne zlorabe imajo toliko nevidnih posledic, da se zlorabljena oseba tega včasih niti nikoli ne zave. Pusti globoke rane na duševnosti in tudi če si posameznik prizadeva iti mimo tega in deluje v tej smeri, je to zelo težko predelati. Avtorico teme bi tudi jaz spodbudila k delu na sebi ter k temu, da bi se posvetila svojim občutkom, svojemu življenju. Strinjam se s prispevki, kjer piše, da je treba živeti le zdaj in misliti le na sedanjost, vendar bi tu podala opombo. Seveda je tak orazmišljanje pravilno, toda priti do takega razmišljanja je zelo težko, še normalnim osebam, nam zlorabljenim pa še toliko težje. Vseeno je treba najprej razčistiti s preteklostjo, saj je to vseeno del našega življenja in ga ne moremo izbrisati. Če se ne soočimo, bomo to vlekli s seboj naprej in bo nekoč vseeno prišlo na dan. Pomembno pa je, da jo pustimo za sabo šele takrat, ko je razčiščena. Žal se žrtvam na zunaj ne vidi da so žrtve, vedno ostaneš ranjen, a na zunaj si čisto normalen. Zato je še toliko težje, ker nihče ne ve kaj preživljaš. Če bi te recimo nekdo pretepel (vseeno ne želim nobenemu tega), bi se ti vsaj poznalo udarce in bi lažje govorila o bolečini, vsi bi te spoštovali in pomagali, tako pa se nič ne vidi. Seveda nočem javnega pomilovanja in smiljenja drugim, toda nihče ne ve kako težko je živeti s tem, ko ne moreš fizično pokazati kaj je narobe, a še vedno boli. Veliko več moraš narediti kot drugi, velikokrat ti na uspe, nihče pa ne ve v kakšnih pogojih živiš. To mogoče še najbolj boli.


(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: spolna zloraba
17.7.2011 3:40:57   
Anonimen
Spolne zlorabe imajo toliko nevidnih posledic, da se zlorabljena oseba tega včasih niti nikoli ne zave. Pusti globoke rane na duševnosti in tudi če si posameznik prizadeva iti mimo tega in deluje v tej smeri, je to zelo težko predelati. Avtorico teme bi tudi jaz spodbudila k delu na sebi ter k temu, da bi se posvetila svojim občutkom, svojemu življenju. Strinjam se s prispevki, kjer piše, da je treba živeti le zdaj in misliti le na sedanjost, vendar bi tu podala opombo. Seveda je tak orazmišljanje pravilno, toda priti do takega razmišljanja je zelo težko, še normalnim osebam, nam zlorabljenim pa še toliko težje. Vseeno je treba najprej razčistiti s preteklostjo, saj je to vseeno del našega življenja in ga ne moremo izbrisati. Če se ne soočimo, bomo to vlekli s seboj naprej in bo nekoč vseeno prišlo na dan. Pomembno pa je, da jo pustimo za sabo šele takrat, ko je razčiščena. Žal se žrtvam na zunaj ne vidi da so žrtve, vedno ostaneš ranjen, a na zunaj si čisto normalen. Zato je še toliko težje, ker nihče ne ve kaj preživljaš. Če bi te recimo nekdo pretepel (vseeno ne želim nobenemu tega), bi se ti vsaj poznalo udarce in bi lažje govorila o bolečini, vsi bi te spoštovali in pomagali, tako pa se nič ne vidi. Seveda nočem javnega pomilovanja in smiljenja drugim, toda nihče ne ve kako težko je živeti s tem, ko ne moreš fizično pokazati kaj je narobe, a še vedno boli. Veliko več moraš narediti kot drugi, velikokrat ti na uspe, nihče pa ne ve v kakšnih pogojih živiš. To mogoče še najbolj boli.


user posted image točno tako. nihče ne ve, kaj preživljaš, tisti z majhnimi ranicami, vidnimi navzven, pa so deležni vse pozornosti in podpore. kako znano.
ja, in s preteklostjo je treba razčistiti. zato toliko premlevam o odnosih v izvirni družini in ranah, ki so mi jih ti odnosi pustili.
in res je tudi to - spolna zloraba pusti posledice ne le na področju doživljanja spolnosti, temveč na ogromno področjih tvojega življenja, vse dojemanje sebe in okolice, način razmišljanja, delovanja, se spremeni - tako globoko se zloraba zareže vate.
in ja, predhodnica anonimna, ki pišeš o svoji izkušnji zlorabe ... zazdelo se mi je, da nisi čisto prepričana, kaj to je. to, kar se je dogajalo tebi - to JE spolna zloraba. In sigurno danes doživljaš moške tako kot jih, ravno zaradi spolne zlorabe. A ni to kruto? Tudi jaz sem moške videla vse tako - da smo ženske za njih zgolj objekt poželenja- dokler si nisem priznala, da sem bila spolno zlorabljena in začela predelovati travmo.
Ja, čaka me še veliko dela.
Včasih, ko razmišljam o prihodnosti in vidim odrešenje, si želim, da bi izdala knjigo, kjer bi javno povedala svojo zgodbo in dala upanje vsem nemočnim, zlorabljenim ženskam, ki so vredne svojega dostojanstva in spoštovanja. Tudi to, da sem poiskala pomoč na forumu, je del te zgodbe in ve prav tako. user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: spolna zloraba
17.7.2011 12:34:53   
Anonimen
Res je, vidi se, da smo punce, ki smo zbrane tukaj vsaka na drugačni "stopnji" prebolevanja zlorabe, pa tudi različne smo si kot osebe. Mogoče jaz zaradi tega delujem preveč "ukazovalna" s svojimi "ajde, akcija, gremo!!!", ampak res želim vsem puncam dobre in želim pokazati, da se da iz take izkušnje ven priti močnejši user posted image

Kako pa se zdaj počutiš Taprva Anonimna (joj, vse smo anonimne, dajmo si neke vzdevke, da bomo vedele katera je katera)? Jeza? Nemoč? Žalost? Mogoče začudenost?
Verjetno je malo morje čustev v tebi. V meni jih je bilo toliko, da sploh več nisem vedela, kako se počutim.
Moja terapevtka je meni predlagala, da posiljevalcu napišem pismo. Tako sem mu vsa ta moja čustva izlila in jih usmerila v tapravo osebo, torej krivca in ne v sebe ali mojo okolico. Se mi zdi, da punce, ki smo bile posiljene čutimo toliko žalosti in jeze, da včasih kar seva na druge (kar pa seveda ni prav, ne glede na vse!) in meni je res pomagalo pisati pisma. In sem si dala duška. Potem sem jih pa ali razcefrala ali pa zažgala, v smislu, da sem to dala ven in da več ni tukaj. da ne kopičim pisem in slabe volje, ampak spišem in zažgem in gre stran. Ne vem, mogoče zna tudi tebi kaj olajšati dušo?

Upam, da je kak pameten nasvet tole :)

Lepo bodi, se beremo,

štajerka

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: spolna zloraba
17.7.2011 15:32:53   
mateyka
ampak spišem in zažgem in gre stran


zelo dobra ideja imho.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: spolna zloraba
18.7.2011 20:44:59   
Anonimen
in ja, predhodnica anonimna, ki pišeš o svoji izkušnji zlorabe ... zazdelo se mi je, da nisi čisto prepričana, kaj to je. to, kar se je dogajalo tebi - to JE spolna zloraba. In sigurno danes doživljaš moške tako kot jih, ravno zaradi spolne zlorabe. A ni to kruto? Tudi jaz sem moške videla vse tako - da smo ženske za njih zgolj objekt poželenja- dokler si nisem priznala, da sem bila spolno zlorabljena in začela predelovati travmo.
 

Ja, saj po eni strani sem vedela vendar sem sama sebi zanikala in se verjetno prisilila, da sem vse potlačila. Nekako sem tudi predvidevala, da zaradi tega ne zaupam moškim.. in ja, tudi jaz vidim kot da smo ženske zgolj objekt, kot praviš in trudim se biti najboljša zanj in se obenem bojim, nočem tega .... Kaj si pa storila ti, da si spremenila mišlenje? Res me zanima kako iz tega, kako se prepričati v nasprotno, saj je zelo težko... Zelo si želim,da bi lahko zaupala in tudi lepše živela saj tako je res brezupno. user posted image .....

Primorka



(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: spolna zloraba
19.7.2011 22:16:03   
Anonimen
v sebi sem vedela, da to, da mu želim ustrezati na tak banalen način (erotično perilo, depilacija, hujšanje, oblačila, ki poudarijo seksapil), ni tisto, po čemer hrepenim. hrepenela sem po iskreni ljubezni, kjer bom sprejeta taka, kot sem in me ne bo gledal kot objekt, ampak kot osebo. ta miselni preskok se je začel dogajati pri njem tekom terapije. istočasno, ko sem sama začela spoznavati, da sem bila spolno zlorabljena. čustveno sva si veliko bolj blizu, le do same spolnosti sva dobila neko strahospoštovanje in se tu trenutno nič ne dogaja. ampak nekje v sebi vem, da bova sčasoma naredila tudi ta korak. želim si, da bi bila najina spolnost ne zadovoljevanje lastnih potreb, temveč iskreno podarjanje drug drugemu. mogoče so moje želje zaradi globoke ranjenosti velike in zahtevam od spolnosti več kot večina, ne vem.
ne vem, če sem ti odgovorila na tvoje vprašanje. ampak zelo razumem tvoj brezup. tako je, kot da si v začaranem krogu. jaz sem se počutila tako, kot da bi bila v službi svojega moža in mu morala biti na 'uslugo', sicer me je kaznoval s samozadovoljevanjem - kar me je tako žrlo, da sem začela vohljati, sumiti, dvomiti ... za crknit. vem, da je bila za naju ključna terapija, da sva začela delati korake naprej - tudi on, brez te pomoči bi se še vedno vrtela v brezupu.
Želim ti, da najdeš najoljšo rešitev zase in se osvobodiš preteklosti, ki jo nosiš s sabo. Veliko nas je bork! Meni te dni pomagajo pozitivne afirmacije od Luise Hay. Z majhnimi korakci pokončno naprej! user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: spolna zloraba
21.7.2011 15:30:30   
Anonimen
Pa še moja zgodba. Še nikomur nisem tega povedala razen mojemu dragemu.
Zloraba ne sega v otroštvo, ampak se je začela, ko sem bila stara 18 let in trajala dve leti. Tudi v mojem primeru ni prišlo do spolnega odnosa, vendar je za psiho naredilo svoje. Šlo je za družinskega člana (ne krvno sorodstvo), starejšega, očeta z odraslimi otroci. Otipaval me je, mi sugeriral, kaj vse bi z mano počel, itd. Vedel je, kdaj sem sama doma in je takrat prišel. Zdaj ne razumem, kako sem lahko to dovolila. Po mojem si ne moreš predstavljati, če tega ne doživiš. Do tega človeka sem imela prej rešpekt...
Počutila sem se gnilo, tudi zaradi tega, ker sem se v svoji živčnosti začela hihitati in mislila, da ga s tem vzpodbujam, da sem jaz kriva. No, po dveh letih sem toliko dozorela, da sem mu pokazala, da je dovolj, nisem se samo delala, da ni nič. Razmišljala sem, da bi povedala staršem, ampak sem se odločila, da ne, ker sta najini družini preveč povezani. No, podobno me je še kasneje nekdo drug nadlegoval, ampak se mu nisem pustila.
Kako pa je sedaj...
Dolgo sem čakala s prvo zvezo, ni se obnesla. Pri drugem imam to srečo, da je pravi zame, po kar nekaj letih se imava še vedno rada kot na začetku. So pa bili problematični spolni odnosi s tega vidika, da jaz nisem doživela orgazma kar nekaj časa. Pa nasploh sem bila malo zavrta. Z veliko potrpežljivosti s strani mojega sem se odprla, redno seksava, ob tem uživam in redno (ne vsakič, ampak zelo pogosto) doživim orgazem in na sploh uživam v nežnosti. Delava tudi na prvem otročičku.
Anonimne, želim vam, da greste čim lepše preko svojih travm in zaživite na polno.
user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: spolna zloraba
21.7.2011 20:59:22   
Anonimen
Vsem 'sotrpinkam' želim veliko poguma in vztrajnosti na poti premagovanja težav. Vedite, da ste pogumne že zaradi tega, ker ste to doživljale. Eden mojih večjih problemov po mojem, je pri meni ta, da se navzven ran ne vidi in noben ne more razumeti kaj prestajam. Saj ne da želim da bi vsi vedeli in me pomilovali, samo vseeno bi človek rad da se mu prizna neko zadoščenje ali ne vem kako bi temu rekla. Neko povračilo. Pa tudi brez tega bomo to premagale, vsaka taka stvar ti pusti posledice in hkrati te tudi naredi močnejšega. Prebolevanje ni hitro in je boleče, ostaja pa upanje. Lepo da ste napisale svoje izkušnje, v medsebojnem razumevanju in pomoči je ključ do uspeha. vabim vse, ki ste doživele kakšno zlorabo, da tu mogoče kaj napišete, v spodbudo ali pa se malo potožite. Mogoče vam bo potem vsaj nekoliko lažje, ko boste videle, da sploh niste same

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: spolna zloraba
22.7.2011 11:37:58   
Anonimen
je katera poskusila napisati pismo in ga sežgati?

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: spolna zloraba
23.7.2011 16:16:17   
picola1
Ojla!

No, jst pa ne bom anonimna, ker menim, da je (zame) del ozdravljenja tudi to, da lahko o spolni zlorabi govorim brez občutkov sramu, krivde, itd. Spolne zlorabe bi se moral sramovati samo moj dedek, ki je to storil in ne jaz. Torej sem se odločila, da tukaj na forumu o tem govorim pod svojim nickom in tudi v privat življenju včasih komu povem, kaj se mi je zgodilo. Če me kdo zaradi tega čudno gleda oz. me drugače vidi kot prej, je to njegov problem in ne moj.

Torej...s tem se ukvarjam že 8 let. Na začetku je bilo GROZNO, skos sem jokala, spolnost se mi je gnusila, življenje se mi je sesuvalo. In to je v bistvu čist normalno...Vsa žalost, jeza, sram, občutki krivde, gnus, itd., privrejo na dan in jst sem bila pol leta čista razvalina. Hodila sem na terapijo, brala knjige, se o tem pogovarjala s partenrjem, mamo, prijateljicami...Šele po pol leta intenzivnega dela na sebi sem lahko mal začela dihat, gledat na sebe kot na nekoga, ki lahko gre mal naprej (korak za korakom), na nekoga, ki ni več samo žrtev, ampak lahko preživim (kot se je lepo izrazila ena od vas). Ampak dokler nisem dala tega obdobja čez, do takrat nisem mogla nardit korakov naprej. V bistvu je blo pr men tako, da mi je začelo presedat, da razmišljam samo o tem, da s pratnerjem ne seksava, itd. Če bi se forsirala, da zdej pa MORAM it naprej, bi po mojem samo poslabšalo situacijo, ker ne bi bila pripravljena. zato menim, da je najboljše poslušat sebe, kdaj boste pripravljene naredit naslednje korake. Meni je najbolj pomagala knjiga V labirintu spolnih zlorab. Ta knjiga te po korakih pripelje do 'ozdravitve'. Zame je bla ta knjiga ravno zato fenomenalna, ker me je vodila iz faze v fazo, razlagala občutke v vsaki fazi in mi dala tako vedet, da je to, kar v tistem trenutku čutim, čisto normalno. In da čez čas pride druga faza, s katero bom bližje zmagi. Prebrala sem jo sigurno trikrat, ker prvič ne moreš vsega predelat, ker je ful intenzivna...pa tut pripravljen še nisi na vse...

Stanje danes? Definitivno mnogo mnogo bolje, kot na zečtku, še vedno pa nisem dosegla tega, kar bi rada. Trenutno sem na status quo...ampak imam željo, da se spet mal premaknem naprej, zato bom po vsej verjetnosti letos šla na terapijo k Sanji Rozman.

Vso srečo vsem in en topel objem vsem, ki ste bile zlorabljene. user posted image


_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: spolna zloraba
25.7.2011 16:31:09   
Anonimen
punce, ste gledale dananji Oprah show na temo spolne zlorabe?

(odgovor članu picola1)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: spolna zloraba
26.7.2011 13:16:12   
Leodora
Ja, ravno tale zadnji Oprah šov (gledala sem ga 1., verjamem, da to ni naključje!) me je vrgel iz tira. Tudi meni se je dogajala - sedaj si priznam spolna zloraba. Relativno dobro sem vse skupaj prežvečila, delala na sebi, brala knjige in skušala odpustit...Mislila sem da je zloraba samo neko "konkretno" dejanje, torej da nekdo sexa s tabo-posilstvo. na srečo sem se tega ubranila, se je pa dogajalo dotikanje, božanje, tiščanje tiča med moja bedra, tako in drugačno plazenje po meni...od 4. leta, ko je k nam prišel očim, pa tja nekje do 18., ko sem šla od doma študirat v drug kraj.Enkrat mi je dvignilo plafon in sem povedala mami, ni mi verjela, butasto me je gledala in spremenila temo-kao da ništa nije bilo. in pozabila...nisem imela več poguma izpostavljat. s fotrom (očimom) po 3 mesece nisva spregovorila besede, niti dober dan- ker sem se seveda jaz branila, upirala, kričala, tastara je bila pa zraven (npr. v kuhinji, s starim pa v dnevni), in ko je le prišla pogledat, se je bedasto režal in se dela, kao da se za hec malo pretepava in bockava...in ko je bil užaljen, je rekel da sem pa mal pretiravala z grdim obnašanjem, kričanjem, grizenjem, brcanjem, da ne poznam heca in me je ignoriral po 3 mesece...meni je bilo čist kul, problem je bila tastara (tudi če je moja mama- v tem primeru jo sovražim!!! in je tastara še premila beseda zanjo!!!)ker je zahtevala od mene da se mu opravičim...če sem namignila, zakaj se mu ne bom, ker nisem kriva, je vztrajala pri svojem...
ok vse to sem nekako prežvečila, ne vem potlačila, sprejela, odpustila,...karkoli...pač relativno ok funkcioniram, z možem imava ok spolne odnose,... PROBLEM je pa drugje. Mogoče nisem na pravem forumu-lahko me preusmerite, če še najdete kje bolj primerno temo:
Problem je, da živimo v mansardi pri tastarih, imam hči staro 4 letain pol, sina, dobre 3 leta. Razložila vse o dotikanju- da ne smeta dovolit, bla, bla, bla,... vendar je hči izredno navezana na dedija (tega očima). jaz pustim otroke da imat pač normalno stike  z babijem in dedijem in ne sovražno nastopam. Ker stvar moramo urejat mi. Ampak jaz izgubljam avtoriteto, vpliv. Nisem prva-dedi je prvi. ker daje potuho. pogovorila sem se lepo, z enim, drugim, skregal smo se že, na "hard", moža je celo hotel udarit, ko mu je mož na miren argumentiran način povedal, da ne dela prav, ker otroke obrača proti nam. Tastar stoji zraven, drži v rokah tamalo in se mi ruga v obraz.razložila sem mu, da mene ne gane, ampak otroku dela škodo. Da je lahko do 11h zvečer pokonci, ko je pri njih, da poje na tone sladkarij, ker jo kupuje, vse ji pusti, nobenih mej, nobene vzgoje... jaz pa berem knjige, svašta, da bom ja vzgojila ok otroke...reda nimamo nikakršnega, skratka luda kuča... problem je, da zaenkrat (vsaj kako leto) smo še primorani živet tu...
no in ker jo z vsem tem razvajanjem kupuje, me je strah,. da se moja zgodba ne ponovi skozi njo. včasih jo povprašam, če jo je dedi kje božal, če jo boža po ritki,... zaenkrat sicer pravi da ne..vendar nisem prepričana-ker je zelo pametna, razložila pa sem ji da je nihče ne sme božat po ritki in luli in zizah in bla, bla,razen mami in ati, kadar jo umivava. vprašala je zakaj? Ker se to ne sme ni prav, ni lepo, to je samo tvoje, samo ti se lahko dotikaš... (kaj naj ji rečem????)in ko sem jo vprašala če jo dedi boža? Je najprej kot da je hotela pokimat, potem je razmišljala in rekla ne... kaj naj si mislim...če se še ni zgodilo se pa še lahko...Morda celo sinu??? Tastar je še mlad, 50 let, prej z avtoritativno hitlersko vzgojo, zdaj pa mu mala serje po glavi, vsi drugi pa ne smemo nič rečt. Če pa tastari kaj rečem, pa itak zanika, ker jo ima dedi takooo rad...itak da jo ima!!!!kaj naj ...če prepovem obiske-kako naj to preprečim v eni hiši, da se ne bi srečevali, če pa vedno takoj letita oba k dediju in babiju...in vedno jih komaj dobimo domov... z možem sva o tem govorila...moj zaključek je- ni se mu na srečo zgodilo kaj podobnega in me ne razume- ker zaključek debate je vedno: "mislim, da se preveč sekiraš, pretiravaš"... meni se vrti pa pred očmi moj film...točno taka deklica sem bila kot je sedaj moja punčka... morda bo pa imela srečo pa se bo ta prasec še kako leto zadrževal, da se bo potem lažje branila...oz. razsodila kaj je prav...
ne vem česa me je bolj sram-same zlorabe ne...ampak to, da sem še vedno ostala v družini in sodelovala navzven, kot da smo happy family. Super ljudje, pošteni, pridni, delovni, skratka že kar kičasti za okolico... za kozlat!!!Hinavščina na kubik...in jaz še vedno živim v tej bajti, čeprav se že od 15 leta upiram da ne bom tu..ja tega me je sram- da ne najdem poguma, poti za stran...ker je vse povezano s financami,žal... če kaj rečem...kaj naj- moja beseda proti njegovi....bil je vojaški policaj- vsi policaji ga poznajo, kako fejst dec je- zraven koga bi potegnili? Orožje ima in gleda Crime fox... ja mogoče pretiravam, samo se ne bi čudila, če bi ga hotela zašpecat, da bi nas postrelil, k itak ne bi mel kej zgubit - ker bi pol še sebe, saj bi ubožček izgubil dostojanstvo in lep obraz... mogoče pretiravam...mogoče pa tudi ne... hvala ker sem to lahko delila z vami...vesela bom vsakega odgovora...vse dobro vam želim, zacelite svoje rane in predvsem ne pozabite na svoje najbolj ranljive - zaščitite jih!!!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: spolna zloraba
26.7.2011 13:36:20   
mateyka
joj Leodora, vse kocine mam pokonci - meni se zdi da bi morala imet tamala stike samo v tvoji prisotnosti. res. kar slabo mi je.. saj ja veš kaj ti je delal.. user posted image

in NIKOLI ne dopusti da pride do tega da se verbalno dajete pred otroci. da mu pustita da ima tamalo v rokah ko se vama roga - BIG mistake. jaz niti pod razno ne bi tega dopustila. zato ti pa avtoritete zmanjkuje - ker je nimaš niti pred njim (zakaj bi jo imela potem pred njo - to je njena logika).. in če mu (očimu) ne moreš zaupat da se drži tvojih navodil pred tabo - kako se pa bo - in zakaj, če tebe ni zraven??!! mam 4 letnico doma in ti povem - to čutijo, kdo je "boss". in ruganje tebe, pred njenimi očmi - bad idea, BAD. prekini to takoj.

mi mamo tud nikakve finance pa se bomo spokal naslednje leto (zarad drugihs tvari, ampak - tud rabimo svoj mir, recimo temu tako:) in bomo male cerkvene miške, s svojo lunkjico. samo bo vsaj naša in jedli bomo bolj slabo in se bomo namatral še nekaj let in potem bo bolje. samo za ves keš, ki ga bi dedovala, me en malo boli k*. samo da smo skupaj in HAPPY. samo to. jaz bi na tvojem mestu šla. še prej bi se pa TEMELJITO pogovorila z možem. res - vse bi mu zlila iz srca in povedala vse. zato pa maš moža - da je tvoj najboljši prijatelj.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 26.7.2011 13:41:21 >

(odgovor članu Leodora)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?