2 Sraki
|
Uspavanje zna biti velik problem, vendar mi smo se naučili ga obvladati. Pri prvemu otroku smo rabili kar osem mesecev, da smo spoznali kaj je dobro za našega otroka (od takrat naprej tudi spi cele noči, sedaj pa je star 1,5 leta). Enostavno smo zvečer skupaj se skopali, pockrljali, zmolili, zapeli pesmico, lupčka in hop v posteljo, prižgali tisto zadevo za potegnit, ki igra pesmico, zaprli vrata in to je bilo to. Je bilo sicer nekaj dni pritoževanja, vendar ne dolgo in se je hitro navadil, da je sedaj to to. Večini se bo zdelo to čisto pregroba varianta, ko pustiš da se ti joka, vendar pri nas so bili vsi drugi načini neuspešni, midva pa sva bila totalno izmučena. Sedaj pri drugemu sva ga začela že od začetka navajat, da ni nujno da zaspi v naročju ali med dojenjem, ampak da tudi sam zaspi in sploh se ne pritožuje, redko je potrebna duda.
No tole so naši načini uspavanja, potek večera pa gre takole, 18:30 podojim novorojenčka (5 tednov), nato pripravim ob 7:00 večerjo za večjega, ga umijem in 19:30 je že v postelji, enostavno zaprem vrata in tu se delo z večjim konča. Nato zopet podojim malega in ob 20:00 ga skopam in nato hop v posteljo (včasih ga poizkusim podojit, vendar večinoma noče nič več, ker se je že dovolj najedel). Tam do 21:00 smo sigruno gotovi z vsem in imava še kakšno urico odmora pred najinim spanjem. Aja ta varianta, ki sem jo opisala je ko sem doma sama, če pa je doma še možek pa gre to še malo hitreje.
Upam, da najdete svoj način in da bosta kmalu se lahko malo spočila. Sicer pa drži kar so druge napisale, da se otrokom verjetno preveč dogaja. Tudi mi smo pri prevem imeli ista vprašanja, vendar smo našli način. Torej prej hoditi spat. Ni nujno da data otroka spat šele tik predno dol pade, veliko bolje spijo, če niso pretirano utrujeni, to verjetno tudi sama iz lastnih izkušenj veš, da težje zaspiš, če se je preveč dogajalo tisti dan.
|
Natisni
