Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica.
IZVIRNO SPOROČILO: water lily
IZVIRNO SPOROČILO: Colt
Mene noben ne plačuje za to da v službi špilam lokalnega psihologa sodelavcem, da se sprehajam od enega do drugega, da se švercam po netu in da se grem najboljšega prijatelja zaposlenih, v delavnem času. Me pa plačujejo za dobro, korektno in strokovno opravljeno delo. In se ne pritožujem, še manj pa jamram nad zlo usodo, krivico in oh ''''obupnimi pogoji''''. Zgleda sem res iz Marsa 
Kdo pa jamra
Meni je v službi super. Pa delo tudi dobro opravljam. Ampk človek sm pa še zmeri. In na malci recimo tud predebatiramo od sodelavca tamalga finte k jih ma, pa blesave sosede od druzga sodelavca pa....
Ne vem no, nekak smo ljudje, ne robotki.
Sicer pa ti verjetno niti na malco ne hodiš k si tk zavzet a ne
Mogoč zato k nimaš s kom?
Pa še nekaj glede napredovanja....naprej te vedno porinejo ljudje, ne stvari in dejanja. Ljudje. Ker če bo mel šef dva pridna delavca pr seb, en k sam dela cel dan, zagrizen, vase zaprt hladen.....drug pa isto priden, dela, zravn se pa še kdaj poheca, nasmeje, vpraša šefa kako je, kako kaj žena pa otroc....kterga mislš da se bo prvu spomnu k bo napredovanja talal?
Sam po tvoje itak obstajajo sam dve skrajnosti a ne.....leni čvekači nesposobni....pa pridni delavni ljudomrzneži
Je pa žalostno da odklanjaš ljudi samo zaradi tega ker ste pač sodelavci. Nikoli ne veš kakšen prijatelj bi ti lahko bil. Dobrih prijateljev pa ni lahko najdt. Če se človek tako omejuje pa sploh ne.
Jaz bi kot delodajalec izbrala drugega. Mi je fajn delat s profesionalci, mi je pa tudi fajn, da si vzamemo 10 minut in kakšno rečemo, pa magari o vremenu. Tudi tako nastane pripadnost podjetju, čutiš se sprejet, povezan, imaš skupne cilje, pa še v timu znaš delat, ker poznaš medsebojne prednosti in slabosti.
Imata obe prav.
To, da je delo na prvem mestu, se razume samo po sebi, ni treba biti nekaj posebej pameten, da to veš.
Samo - kot pravita, da ipak zjutraj srečaš ljudi - to je neprecenljivo.
Če imajo še smisel za humor - dodaten bonus  .
Kar pa niti poda razno ne pomeni, da moram vsakemu razlagati, kaj sem počela čez vikend, tudi tistim ne, s katerimi se dobro razumemo. Ker enostavno nimamo istih interesov, ker smo različnih let. Zelo privat zadeve so za prvič za tiste, s katerimi imamo enake interese, ali smo enako stari, ali z enakimi izkušnjami. Pač enmu mulotu pri petindvajsetih ne bom razlagala, kako mali berem pravljico, ker ga to niti pod razno ne zanima. Sem pa ziher, da bo vedel, kje v Ljubljani so v četrtek najboljše fešte, ko bo nuja . To je meni tako, na pol privat .
Koliko in kaj komu povem zasebnega, je pač odvisno od posameznika.
Od tistih, s katerimi se privat ne pogovarjam, so ljudje različni. Nekateri me sploh ne zanimajo (ker me pač vsi ne morejo), nekateri so tako zagrebeni, da jih zanima samo delo, z enimi pa se enostavno ne začnemo pogovarjat privat - pojma nimam zakaj, ampak očitno je še potencial za kakšno lušno kavo .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
