ronja
|
baguška, jaz bi pa kar verjela o večji produktivnosti... Pa nisva glih friško zaljubljena, sva skup že 9 let... Se mi zdi, da ti je za enega sodelavca veliko bolj vseeno, kaj si bo mislil o tebi in tvojem delu, če pa je to tvoj partner, se pa še ekstra potrudiš, ker mu hočeš bit všeč, hočeš, da je ponosen nate, da vidi, kaj vse si sposobna,... Tisti par, ki se je pod****, bi šel itak narazan, če ne bi delala skupaj, bi se pa verjetno zaradi česa drugega kregala - služba je lahko povod, ni pa razlog, da gre veza narazen, po moje... Razlog je, da ne znata prit en do drugega in se ne podpirata dovolj, se pa to odraža na delovnem mestu. V bolnici sem tudi spoznala en tak par, ki ves čas delata skup, skup se vozita, gresta do strank,... in se imata super, tak da očitno je takih parov več, samo tisti, ki jim ni šlo, so bolj glasni in valijo krivdo za neuspel zakon na službo . alja, glede na to, da se tudi tvoj strinja, pa tak nimaš kaj premišljevat. Šla bosta kdaj na skupnno malco, kadar vama bo pasalo, to ej pa tudi vse. Sploh če je na drugi strani čas, ki ga preživiš s svojo , po moje nimaš kaj razmišljat! Ko sva še študirala, pa sva bila skup na predavanjih, skup na polovici športov, skup sva delala, spala, jedla... In ko sem jaz dobila pravo službo, sva imela kar krizo, ker sva se bila navajena videt 24h/dan, naenkrat pa mene po 10 ur ni bilo in nama je bilo kar hudo... POtem sva se pač navadila, kaj pa čemo. Ampak če bi imela spet možnost bit skoz skup, bi pa seveda bila... Z bivšim si pa recimo tega ne predstavljam, njega ne bi mogla tako dolgo gledat, čeprav sem ga imela rada, ampak sva bila preveč različna karakterja in bi mi bilo 24h/dan res preveč. Ampak če je človek pravi in ti je lepo z njim, potem ni problema!
|