|
RE: sladkorna nosečnosti 5,6 15.10.2014 10:17:45
|
|
|
|
petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: rakica82 mene je skoraj kap, kaj mislijo, da nimam drugega dela, doma sem imela bolnega otroka ,nisem iz ljubljane,..domov sem prišla popolnoma crknjena ob 2h popoldne. In oni potem menim da imam sladkorno in to škoduje otroku. pa ja, škoduje mu ves ta stres, ki ga povzročajo s tem sistemom. Mene je sestra, sicer v MB, pogledala čisto zgroženo, ko sem po dveurnem čakanju potrkala na vrata in rekla, nam mi vrnejo zdravstveno kartico in dokumentacijo, če želijo, pa določijo drug termin, saj nimam več namena čakati. Je rekla, da bom takoj. No, to je pomenilo še pol ure čakanja. LoriM, ne strinjam se, da je za povišan sladkor v nosečnosti kriva samo drugačna presnova. Precej vplivajo, tudi kadar nismo noseče, tudi drugi dejavniki. Jaz sem pristala v kategoriji NS - sedaj ko gledam za nazaj - čisto po svoji neumnosti, saj je bilo treba v laboratoriju na odvzem krvi kar dolgo čakati, jaz sem pa med tem šla uredit eno zadevo in potem dobesedno pritekla k laborantki. In je bil sladkor 5,1. Nikoli tekom nosečnosti nisem imela težav s povišanim sladkorjem. Ogromno pa s samoprepričevanjem, da sem se sposobna zbosti s tisto grozno iglo. In to ne enkrat, ampak večkrat na dan, Ko sem nekako rešila ta problem in si končno začela meriti sladkor, sem imela na prvem pregledu težavo s sestro, če stradam (kar nisem, sem normalno jedla, pogosto tudi stvari, ki bi naj zviševale krvni sladkor), ker so moji merjeni podatki kazali hipoglikemijo. In spet ni bilo v redu. Tako da - jaz sem bila neposlušna nosečnica. V diabetološko vmes kar nekaj časa nisem hodila, občasno sem si izmerila sladkor, a to predvsem zaradi lastne radovednosti, kako deluje moje telo. Jedla sem običajno hrano, nekoliko sem le omejila vnos najbolj rizičnih hranil. Z obiski v diabetološki sem potem na željo ginekologinje nadaljevala v zadnjih tednih nosečnosti, kjer so na vsakem pregledu najprej povedali, da če bi se vrednosti sladkorja povečevale, bi sledila inzulinska terapija, po pregledu (tistih redkih) podatkov v dnevniku pa je bilo potem rečeno, da je vse v redu. Moja nosečnost se je vseeno vodila kot rizična , zaradi česar sem morala v zadnjih dnevih pred PDP hoditi še v rizično ambulanto ter so hoteli sprožati porod po PDP samo zato, ker je pač takšna praksa, ne pa, ker bi bil otrok (ali jaz) kakorkoli v težavah. Rezultat: nosečnost sem prenašala brez težav, izmed vseh porodov je bil ta najlažji, otrok je imel najnižjo porodno težo, četudi so po UZ napovedovali precej večjega. Kaj bi pomenilo strogo upoštevanje njihovih meril, ne želim niti razmišljati. In seveda, kontrolni test po 6 tednih po porodu je pokazal, da je z mojim sladkorjem vse v redu. Pravzaprav me že takoj po porodu v porodnišnici več niso obravnavali kot sladkorno bolnico. Že na prvi viziti je zdravnica samo zamahnila z roko. Tako da - se precej strinjam s predhodnicami, da gre pri teh obravnavah precej za (nepotrebno) psihiranje nosečnic. Dobro je, da se sladkor spremlja in tiste, ki jih sladkor dejansko podivja, resno obravnava. Ne pa si zdaj delati odlične statistike uspešnosti na podlagi nenormalnih meril. Ker, kot sem v eni strokovni literaturi brala o teh smernicah glede tega, katera vrednost sladkorja se v nosečnosti smatra kot mejna, obstajajo 3 vrednosti (ne vem več, kakšne točno so bile številke). Prej se je v Sloveniji izmed njih uporabljali srednjo vrednost, sedaj so šli na najnižjo. Še to: ko sem pri svoji zdravnici povedala, da me vodijo kot nosečniško sladkorno bolnico, ker so mi namerili vrednost 5,1, me je sestra popravila, da verjetno mislim 6,1. Ko sem ji pokazala izvide, je samo zmajala z glavo in nekaj tiho komentirala.
|
|
|