dostmam
|
Nevem kje naj zacnem.
Sem porocena dobro leto, otrocka imam starega 17 mesecev....moza pa obupnega.Sem pozrla marsikaj, kar mi ni bilo treba....Vedno ko recem, da tako ne gre naprej, poslusam raznorazne zaljivke, groznje in preklinjanje.Otrok je za njega samo njegov, in ce ga odpeljem bo vsem zavil vratove, meni pripada meter zemlje meter betona....vse bo pobil, mene razbil....enostavno ne morem vec. Nimam kam iti to je prvo...vem da bo marsikatera rekla, pojdi, ampak ni tako enostavno in lahko. Ampak bom morala, dere se pred otrokom , na otroka kadar joka....po drugi strani pa si andene tako lep obraz pred ljudmi, da se v meni prebudi dvom, ki pa ne prevlada.
Govori mi da sem nesposobna in ne znam vzgajat otroka, ker joka..joka zato ker je bila bola, imela je laringitis in ze sam zdravnik je rekel da se ne sme razburjat zaradi grla.In ne bom postila otroka da se dere v postlici, jo bom sigurno vzela k sebi in pocrkljala, on pa mi nato rece, ce jo vzamem iz postlice da me bo zapustil...pa kaksen je to odnos? saj sem tudi jaz zmatrana od vsega, ampak se vseeno pa imam potrpljenje do otroka, on ga nima.On si zeli mir, u miru spat in to moram jaz naredit.Mir.da naj otrok utihne, po drugi strani pa naj jo ne razvajam.
Sem bila po tem vse, samo clovek ne.
Danes je spet nacel to, da naj jaz kar grem, otrok pa ostane pri njem..ne zastopim kako lahko sploh izjavi kaj takega, glede na to da si tako zeli mira....nima potrpljenja, nezna se obnasat, ne izbira besed...to vsepovprek letijo kletvice in tudi v prico otroka, pa ceprav sem ga prosila naj to ne dela.
Pravi da naj se kar locim, otroka bodo dali njemu, ker sem pac nezaposlena, delam se solo....in da mi bo podtaknil nevem kaj, da bom ispadla slaba mama??? ne morem verjeti da je nekdo lahko tako podel.
Jezna sem, predvsem na sebe, ker si sploh to dopuscam.Cez 2 tedna imam ispit, pa ne najdem mira da bi se ucila...dopoldan je otrok ...ki se ukvarjam z njem, popoldan pa moz, ki hoce svoj mir, zvecer pa ga vsaka svetloba moti, tudi lucka ob kateri bi se lahko ucila.Glede na to ker dela si vzema vso pravico da si nadane naziv "vsemogocni", jaz pa nisem vredna nic. To da sem imela 400 e porodniske ni bilo nic.To da sem doma skrbela za dom , za njega in otroka ni nic...to da se vedno to pocnem ni nic.
Bojim se da bi ostala brez otroka, se bolj pa se bojim da bi otroka dobil on, ki je dober oce kadar hoce biti..ne bom rekla da ni, ampak nima potrpljenja, nima casa za otroka katerega otrok potrebuje.Ce bi dobil otroka bi odsel z njo domol k mami, in bi prelozil odgovornost na mamo, on bi delal ker to je edino kar njemu daje vrednoto...ostalo je nicvredno....in se pravi za otroka bi skrbela babica.Kje sem pa jaz?
Se je katera ze spopadala s podobno tezavo?
Kako ste resili vse to,...in ali ste dobile kdaj svoj mir?in zazivele
Hvala lepa ker ste mi prisluhnile.
Lp
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
zate in tvojo malo .... pa veliko sreče. Vse bo še ok, boš videla! 
! Splača se ti, celo življenje imaš še pred sabo! 
