Anonimen
|
Ne vem, če mi (nama) sploh kdo lahko pomaga. Jokam od nemoči, moj je šel spat (itak sva že stokrat premlela to temo). Midva že skoraj tri tedne nisva in sicer ne znava pristopit več k seksu, pa dojenčka mamo... Vmes se en teden nisva vidla, pa sva probala seksat, pa mu je kmal "dol padu". Potem sva se ful o tem menila, o željah, preferencah... Jaz po njegovem ne bi smela zvečer bit kao otožna, ampak živahna, nasmejana in pol bi on rajš oz. sploh bi. Ampak jaz sem rahlo otožna vsak večer preden greva spat zato, ker vem, da je še en dan šel mimo, pa spet nisva našla stika, zdej greva pa spat (on to resno misli s spanjem,ne pali, če bi navalila nanj), jutri pa spet čakanje z otroci kdaj pride domov, pa da bodo šli spat, da bova kaki dve urci sama pokonci, pa spet ni nič. Evo danes sem dala pobudo in mu je spet dol padu, ker je bil kao ful utrujen (ob 21h) od zgodnjega vstajanja (ob 5h). Je bil pa tud dons pod pritiskom, ker od takrat ko mu je zadnjič popustila erekcija nisva in je imel tremo, da bo spet tako. In je blo. Jaz ne vem, kaj naj mu rečem, saj ga bodrim, skušam na vse načine pomagat, pa ne pali. In valda da sem pol otožna, a bova cel življenje tako vegetirala? ne verjamem namreč da sta dva lohk skupaj, če ne seksata. ne vem, a se preveč obremenjujem s seksom in s pritiskom da bi zdej pa že mogla- On bi zjutraj (je v službi, jaz pa doma z otroci), ko grejo otroci spat (po 20h) je preveč utrujen. Pol nama pa ostane kakšen kviki morda kdaj za v soboto, pa še to ne vem, kako bo po teh ponesrečenih poskusih. Jaz ne bom več "silila". Seksi perilo in drugo ne pali, pa tudi druge nima. Vem, da me ljubi. ne vem, kako bova (če sploh) šla skozi to. Kaj naj storim? A naj ga pustim pri mir, se pa ful sekiram in potem nisem taka nasmejana, kot bi on hotel, ker me to zelo boli in se sekiram. Kaj mi - nama je storiti?
|