Luni
|
Se strinjam s Splišni! V bistvu je trok ogledalo staršev in pomembno je, da se znajde v situaciji, ko je sam, brez starševskega nadzora. Bodi ponosna nanj, doma ga pa vzgajaj naprej in mu pvej, kaj je prav in kaj ne. So pa otroci zdaj hitro v predpuberteti, tako da, ja, kaj naj ti rečem? Potrpi in ukvarjaj se z njim, tako kot do sedaj. Rezultati so pozitivni. No pri nas, ma ne morem reči, da je ravno obratno, tudi verjetno ne morem primerjat, ker nismo imeli sedem letne razlike, pa vendar. Naš ta starejši je zelo priden v šoli (5. razred) kar se uspeha tiče, kar se pa njegove aktivnosti, pa malo manj. Še vedno se vrti na stolu, nas letošnja učiteljica opozarja (tudi v 2. ga je učila, kar je pa zgodba zase, za prav posebno temo...) in je skrajno nemiren. Sicer v 3. in 4. ni nobena kaj posebej poudarjala, da je preveč aktiven, tako da jemljem tole zgolj v dobro opozorilo. Je pa doma, seveda je že deset let star, zgodba drugačna: kar se učenja tiče se letos tako preganjamo, da je joj, odgovarja za štiri, sicer ne morem rečt, da je nesramen, se pa vedno oglasi takrat, ko je najmanj treba! No, malo sem se razpisala, pa bi lahko cel roman napisala, toliko je stvari! Še enkrat: kar tako naprej, na pravi poti sta! Otrok išče mesto v družbi, seveda pa bo to naredil najprej doma, kjer mu je najbolj poznano!
_____________________________
|