ursa_p
|
Pozdravljene!
Koncno sva tudi midva doma ... sicer ze od vceraj, ampak sele danes je cas, da kaj napisem.
Cel ponedeljkov dan (30.01.) me je zvijalo - nic posebnega, ampak bili so popadki. Na 6 minut, potem na 11 minut, pa spet na 7 minut, ... Poklicala sem v porodnisnico in vprasala, ce se pridem pokazat. In sva sla (ura je bila okoli 11-ih dopoldne). 
Pregledali so me in ugotovili, da sem odprta ze 4 cm. Popadki so bili nekje na 4 minute, ampak blagi. Sprejeli so me eno nadstropje vise - ob okoli 12. ure. Naredili so mi klistir, me obrili, potem pa so se zaceli popadki na 4 minute, ampak so bili prav tako blagi. Ob okoli pol pete ure so me koncno sprejeli v porodno sobo (v porodnih sobah so namrec imeli norisnico - toliko porodov je bilo). Kmalu so mi predrli se mehur, potem pa se je zacelo. Bili so vedno mocnejsi popadki ... na 3 minute, kak celo na minuto ali dve, potem spet na 3 minute. Ura se je blizala osmi, popadki pa so bili vedno hujsi. Dobila sem ze protibolecinsko injekcijo, ampak je se vedno bolelo. Popadke sem imela samo svoje ... ob okoli 8. ure (se sama ne vem tocno, ker sem bila popolnoma zmedena od bolecin) pa so se zaceli tako hudi popadki, da sem mislila, da me bo pobralo ... cisto resno. Babice pa zaradi guzve nikjer nobene. Bolecine so postajale neznosne. Moj dragi ni vec vedel kako mi pomagati (pomagal mi je dihati, ampak ni nic vec pomagalo). Bolecine so postale tako hude, skoraj neznosne, da sem zacela jokati ... prosila sem dragega naj ze odhiti po babico, ker me ze tako pritiska dol in imam obcutek, da je mali ze zelo "dalec" ... slisale so moj jok, a sem morala zaradi guzve pretrpeti kar nekaj hudih bolecin.
Koncno je prisla babica. Postavila sem se v polozaj in babica mi je takoj povedala, da ze vidi glavico. Ocitno so me toliko casa pustile, da je mali skoraj ze zlezel ven.
No, ko pa se je enkrat zacel porod je teklo vse kot po maslu. V samo stirih popadkih (in pritiskih) je najin srcek Gal koncno prijokal na svet ... ob 20.19! Vse skupaj ne vem, ce je trajalo vec kot minuto. Najtezji mi je bil iztis glavice (pa se to ni bilo hudo), ostalo je bilo brez problema. Ne morem pa opisati trenutka, ko je so mi ga polozili na trebuh ... res je bilo neverjetno ... tega se res ne da opisati ... SRECA, SRECA, VESELJE, NORO ... ocka pa mu je z veseljem prerezal popkovino.
Na sreco je presredek ostal cel, so se mi pa strgale sramne ustnice (imam 4 sive na treh koncih) in notranjost, kjer imam se mi zdi da 3 sive. Na sreco sem sivanje odnesla brez narkoze (malo sem pa se lahko potrpela, da bi ja ostala prisebna pri prvih trenutkih najinega sincka).
Najin sicek je tehtal 2560 g in bil velik 50 cm. Bila sem presrecna, ko sem ga koncno lahko vzela k sebi v narocje ... nepopisno pa je bilo tudi veselje novopecenega ocka, ki si zasluzi vse pohvale. 
Ob pol enih zjutraj sva prisla v sobico, kjer sva se podojila kolikor je slo, potem pa zaspala do pol pete ure zjutraj. Gal je bil res priden. Dan je bil tudi v redu (shujsal je le za 40 g), naslednja noc pa malo bolj naporna, ker ga nikakor nisem uspela nahraniti. Iz obupa, po dveh urah dojenja sem prosila za mleko, da je le lahko zaspal. Na sreco je do drugega dneva shujsal le se dodatnih 50 g, tako da sva upala na odhod domov, pa se zal ni tako lepo izteklo.
Ugotovili so, da ima najin srcek sum na srcku, tako da sva v porodnisnici ostala se en dan vec. Po pregledu z UZ so ugotovili, da ima malo luknjico v spodnjem delu srcka, ki pa naj bi se do pregleda, ki ga imava cez 1 mesec, ze morala zarasti. Drzimo pesti, da bo vse v redu.
Toliko od naju ... se malo vec, kot samo porodna zgodba.
Pa hvala VSEM za cestitke v sosednji temi!
Lp, Ursa
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
- tale je pa za Gala!
