Anonimen
|
Naše stanovanje tenutno izgleda tako: po tleh so nastlane igračke, sestavljanke in barvice, tla so lepljiva, ker je hčerka po njih polila jagodni sok, posteljo moram prestlat, ker jo je mala prej popacala s paradižnikom, prebarvat moram eno steno, kjer je mala ustvarjala namesto po papirju, obesit moram perilo, ga kasneje še zlikat, med to gre še kuhanje kosila, pa še ene mojstre moram zrihtat, torej vsaj eno uro telefonarjenja, seveda moram nekaj časa nameniti še otroku in zvečer tudi možu. In tako z dneva v dan, kot čisto vsaka mama, samo da tiste, ki so po službah, to še težje sfolgajo. Kako mi gre skozi: tako da se držim načela: kar ne morem narediti danes, lahko mirne duše počaka na jutri. Kuham stvari, ki so hitro narejene ali pa jih skuham v velikih količinah in zamrznem, likam samo, kar je res treba, kolikor se da, pospravljam spotoma in se skušam zavedat, da bo jutri čisto isto umazano kot danes, torej nič ne bo ušlo. Ko rabim čas zase, si ga vzamem, kopalnico bom pa jutri počistila (z majhnim otrokom je težko delat enodnevne generalke, počistiš nekaj danes, nekaj jutri, nekaj sploh ne,...), raje grem na RR, prebrat kakšno knjigo,... dolgoročno je to boljše za celo družino. Kaj pomaga zglancano stanovanje, če pa bi bila na koncu tako izmučena, da bi samo sikala okoli sebe in se ne bi zmogla posvetiti niti sebi, kaj šele drugim članom družine? Kot razumem, je tvoja punčka stara manj kot leto dni. Zdaj je še težko, čez nekaj mesecev pa se bo že lahko mala zaigrala sama s sabo vsaj za pol urice in ti bo lažje. Do takrat pa si poenostavi življenje čim bolj lahko. Nisi nesposobna, si samo mama z majhnim otrokom. S časom bo bolje, je pa fajn, da tudi mož včasih prevzame otroka, da si nekaj časa frej, pa da otroka že od majhnega učiš, da pospravlja za sabo.
< Sporočilo je popravil Ankica -- 8.4.2008 12:30:47 >
|