Tisana
|
Moja izkušnja: Naša frajla je bila rojena prezgodaj in zelo zlatenčna, tako da je celo po flaši komaj kaj spila, ker je kar naprej samo spala. Ko sem jo rodila, nisem imela niti kapljice mleka. V laktariju sem "pumpala na suho" in po treh dneh je iz mene prišlo nekaj zelenega , potem pa tudi mleko , vendar tega nikoli ni bilo dovolj, predvsem zato ne, ker črpanje s črpalko ni nikoli tako učinkovito kot samo dojenje (slabša stimulacija, slabše izčrpavanje do konca, manjše število črpanj od dojenja). Doma smo kupili električno od Aventa in meni je bila zelo nežna (v primerjavi s tistimi v porodnišnici), predvsem pa ima pred ročno to prednost, da imaš eno roko prosto in lahko zraven kaj prebereš, spiješ, poješ,... Naj povem še to: meni je bilo črpanje in potem hranjenje po flaški z mojim mlekom zelo naporno. Mogoče tudi zato, ker sem za to, da sem načrpala za en obrok potrebovala po 40 minut. V bistvu cele dneve in noči nisem delala drugega kot črpala mleko in hranila pupo. Še takrat, ko je npr. vstal partner, da jo nahrani, sem jaz vstala da sem izčrpala, ali pa sem črpala, jo nahranila, dala nazaj spat, pa sem morala spet črpati,...Pri nas je to trajalo 2 in pol meseca, potem pa mi je (na srečo) bolezen "ukazala" naj preneham s tem izčrpavanjem same sebe, poleg tega pa je bilo zaradi izčrpanosti mleka vedno manj, pupa je pa jedla seveda vedno več. Torej, pomembno je, da otrok dobi materino mleko, a če ne gre, če je vse skupaj preveč izčrpajoče za mater, potem pač ne gre in to ne pomeni, da je ženska zaradi tega slaba mati. Naša pupa se tudi pri 2 in pol mesecih ni zmogla dojiti. Smo poskušali in poskušali, pa ni šlo. Pač, tako je. Če pri vas ne gre in če ne boš zmogla črpati, nič zato. So še drugi načini povezovanja med materjo in otrokom. Želim vama, da bi jih našli čim več.
_____________________________
V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)
|