ronja
|
Ne rečem, da bo nujno palilo tudi pri tvojih, ampak jaz sem pri Ronji delala postopoma, pa lahko probaš, če bo delovalo: najprej sem Ronji rekla, da ni prav, da Lejli kar vzame igračko, ker se potem Lejla ne počuti fajn in jo spomnila, kako se ona počuti, kadar ji kak otrok na igrišču ne pusti se igrat z njegovimi igračkami. Sva debatirali, da ima Lejlo rada in noče, da bi bila žalostna in da joka in torej tega ne bo tako delala. Se je strinjala . Pa seveda sem ji gledala v oči in ji mirno razlagala, itd... to itak že vse veš:) In sem ji predlagala, da lahko Lejli ponudi nekaj drugega v zameno in če ji bo všeč, lahko ona tisto prvo igračo vzame. Mala je to takoj ukapčila in ker je Lejla še dojenček, je seveda zadeva super palila - namreč malecki je bilo vseeno s čim se igra in tako jo velika sestrica komot prepriča, da naj se igra z nečim drugim. No, potem sem šla pa korak dalje: ker potem je bilo tako, da je Ronja vedno prišla z neko tretjo igračo, jo poturila tamali in ji vzela, kar je hotela imet. Potem sem Ronji povedala, da je Lejli trenutno res še precej vseeno, s čim se igra, vendar ji pa čisto vedno vseeno ne sme vzet igrače, ker Lejli kasneje to ne bo vseeno, pa tudi otrokom v vrtcu ne bo vseeno. Torej, da pač ne moreš kar prit, pa zamenjat igrač kakor se ti zdi. Da se pa lahko igrata skupaj (če je igrača dovolj velika, da sta vsaka iz ene strani ali pa če se da z njo igrat aktivno- torej obe skup, recimo kake žogice "podajat"), ali pa malo počaka. In tako zdaj malo kombiniram in se mi zdi, da gre super. Nobena ne tuli, čeprav si zdaj Lejla dostikrat zaželi določeno igračko in je ne bi rada dala - če to pokaže, ji jo Ronja potem pusti in pride čez kako minuto spet probat, ali pa se usede zraven, pa obe tisto zadevo prčkata. In ju je prav luštno videt . nisem jima pa nikoli jemala igrač, ker do zdaj še ni bilo potrebe. sem se pa vedno usedla z njima dol in razčistila, kako je s temi igračami. Na začetku je malo naporno (ker je ronja neka časa vsakič tulila, ampak j* ga, igrače niso samo njene), ampak se splača - mej to v mislih, kadar se ti ne bo dalo . Kar se obiskov sosedov tiče, se ne sekiraj, če nimaš veliko stvari, obiskom je dostikrat čisto vseeno, če sedijo na gajbicah, saj pridejo k tebi, ne pa v hotel... Smo bile pa tudi me prejšnji teden bolane in vem, da je groza, če ne moreš ven! Sploh če ste vse 3 bolane, ker potem tudi ti ne moreš ne vem kakih aktivnosti organizirat... Kar se idej tiče pa lahko recimo delate gigantske milne mehurčke, to ne bo ogrozilo sten in stanovanja, še malo ti ga bo spucalo, ker je milnica ipak čistilo , pa lahko skupaj kuhate, potem lahko delate kake kolaže in lepljenke (rabiš samo navadno lepilo v stiku in kup revij, da bosta trgali), zdaj kmalu bo aktualna noč čarovnic, pa lahko delate okraske iz tega, iz makronov ali velikih lesenih perl lahko delate ogrlice, to tudi ne bo nič "messy", potem lahko naredite venček iz arašidov za ptičke zunaj,... Če te še kaj zanima, vprašaj, mogoče pa se le najde kaka ideja... Na netu najdeš ogromno pod "toddler crafts". Sicer se zadeve malo ponavljajo, vendar pa za par mesecev bo že... Pa v kak ZOO pojdite ali kaj podobnega, če sta že zdravi. Mogoče namesto risank daš avdio kasete, da pravljice poslušata in mogoče starejša zraven riše to pravljico (s suhimi barvicami, če si ji jih upaš dat - skratka, če ne bo porisala teh specialnih sten ). Meni je bilo to vedno všeč, ko sem bila mala, se mi zdi, da je dobro za domišljijo in so tudi mene tako zaposlili na deževne dni med prazniki, ko sem bila doma... Ulla nam je zaupala foro, da da tamali selotejp in se potem s tistim igra - to tudi pri moji tamali pali. Pa lahko jima daš čeveljčke (pač kakšne čiste, recimo poletne zdaj, ko bo jesen) za zavezovat, da naj se učita - starejša kaže (če že zna), mlajša na drugem čevlju ponavlja... Potem seveda lonci s suhim fižolom v zrnju ali z makaroni so tudi strašno fajn, sploh če daš še kuhlo zraven. Malo bo sicer glasno, bo pa veselo. če šivaš, bosta neznansko uživali z odrezki blaga, samo mela boš vse nasmeteno, ampak to se da posesat, ni trajne škode... Probaj ju nahecat, da naredita nekaj skupaj za očija, za babico, za prijateljico... Da bosta imeli motiv in cilj... Ronja je pri letu in pol z veseljem delala venčke iz arašidov za ptičke in bila strašno vesela, ko so prišli na balkon in jih je lahko gledala. tak da to po moje že razumejo (ko je prišla še veverica, je bilo pa sploh veselje ). če pa se ti spomniš še kake ideje, pa sporoči. Aja, še ideja glede pluvanja: Ronja je tudi zdaj to odkrila, vendar sem ji povedala, da hrane ne sme kar tako pljuvat, da pa lahko po mili volji pljuva, ko se kopa in ko si umivamo zobke, da tam celo mora pljuvat. In ko se kopamo jo tudi spomnim, da tu lahko pljuva, kolikor želi, če ji paše in ji dam lonček in ona si natanka vodo v usta in jo potem pljune iz banjice v taveliko bano in je vsa srečna . ampak drugje pa zdaj ne pljuva več. je pa tudi res, da se ne sekiraj preveč, kakšne otroke videvaš: Ronjo mi zunaj (v trgovini, na pošti...) vsi zavidajo, ker je v fazi, ko je bila malo bolj nezaupljiva in je v neznanem okolju malo previdna in se rajši k meni stisne oz. samo opazuje na začetku. Ko se pa "udomači", pa razgraja, hehe. Ampak ker nismo v trgovini vsak dan, se tam pač ne udomači in ne razgraja (v tisti trgovini, karmor germo pa vsake 14 dni,je pa že čisto domača...žal ) In potem mi je prav nerodno, ko me kake mamice "pohvalijo", kako imam pridnega otroka - jaz pa jim probam dopovedat, da je taka samo zato, ker še ni čisto sproščena in da nimam nič pri tem... Da je sicer to včasih zelo praktično, vendar pa ni to sad dobre vzgoje, da je ona normalno drugačna, precej bolj divja . Pa se mi zdi, da mi ne verjamejo glih fejst . Skratka: ni vse tako, kot izgleda. na igrišču mi še nismo šli domov, če ni obredla vseh igral, razen enkrat, ko se je cela zmočila in smo morali pač predhodno prekinit vse skup. Pa saj to ni nič narobe - bodi vesela, da imaš zdravi, pametni in živahni punčki, ki nista čisto otopeli, ampak z veseljem raziskujeta svet . če moraš kam it kaj urejat, poskrbi, da bosta takrat naspani in siti - sicer bosta seveda tečni - mej za vsak slučaj vedno eno flašo vode in pa kako banano sabo. Pa to, da si ti mirna zelo pomaga. Tudi v trgovini ne bo nihče opazil otroka, ki se je ulegel na tla, če mami zraven ni grozno nerodno in če otrok seveda ne kriči (preverjeno včeraj: ronja se včasih kar uleže - na morju se je lahko, pa še ni čisto dojela, da tu ni tako... ampak ker naredi to čisto mirno in ker ji jaz čisto mirno rečem, da naj vstane in gremo rajši poiskat še wc čistilo, da ga bo ona izbrala... se nihče ne obregne, niti ne opazi. Če bi se začela razburjat nanjo, bi pa hitro požela očitajoče poglede, po moje.) Upam, da ti bo kaj od tega prav prišlo, tudi pri nas smo same babe (no, oči je baje na poti domu ).
|