nejcko
|
sabina*, zavedati se moraš, da ima vska zgodba 2 plati. Tvojo poznam toliko, kolikor si o njej napisala, nejgove ne poznam, pa vendar ti bom poskušala kaj pametnega napisati, odločitev pa bo na koncu izključno le tvoja. Dejstvo je, da sta bila par 5 let, dejstvo je, da sta 5 let seksala in dejstvo je, da se nista zaščitila pred nosečnostjo, torej je tvoja nosečnost VAJIN skupen problem (tudi v primeru, če je zaščita le bila, pa se je pač vseeno zgodilo). Vendar otroka nosiš ti in odločitev, ali ga boš donosila ali ne, je naenkrat samo TVOJA. Res je, kot je napisala Pravljica, moški pač tukaj nimajo zadnje besede, zato so včasih v zelo nezavidljivem položaju. So sicer sokrivi, a možnost izbire jim ni dana. Po eni strani tvojega moškega razumem, saj je postavljen v položaj, ki ga je sicer zakrivil, a ne izbral. Tvoja pozicija je v primerjavi z njegovo na nek način veliko boljša, saj kakorkoli se boš odločila, posledice bodo sad tvoje odločitve. Najbolj pomembno pri vsej stvari se mi zdi vprašanje, zakaj si želiš otroka v dani situaciji sploh obdržati. Je to zaradi tvojega moralno-verskega prepričanja, ali morda zaradi siceršnje silne želje po otroku, ali zato, ker je otrok njegov in bo to tvoja večna vez z njim. Če gre za prvi dve možnosti, potem je odločitev ZA povsem pravilna, če pa gre za tretjo možnost, potem se pripravi na veliko solza, bolečine, ponižanj... Dejstvo je, da on otroka NOČE, bolj ga boš v to silila, bolj ujetega se bo počutil. Če bo sam od sebe priznal očetovstvo, potem bo še nekako šlo, če ga boš v priznanje očetovstva (pri)silila, pa se pripravi še na večja ponižanja, razočaranja, prezir... Razumeti moraš, da smo ženske v povsem drugačne položaju kot moški... samo za trenutek se postavi v njihovo kožo, samo za tenutek. Vem, da je težko, ampak poskusi. Poskusi si zamisliti, da te nekdo sili v nekaj, česar si niti najmanj ne želiš, in to celo za celo življenje. Kako bi reagirala? Ker sodim že v "starejšo" generacijo in sem videla že mnogo takih zgodb, ti lahko prestavim nekaj možnih scenarijev, po katerih se lahko odvija tvoja zgodba: - narediš splav in si z njim še naprej (za kakšno ceno, veš le ti) - obdržiš otroka, on sam prizna očetovstvo, plačuje preživnino, morda celo ohranja stike z otrokom, ti pa imaš še vedno možnost, da si ustvariš svoje življenje - obdržiš otroka, ga tožiš za očetovstvo, hodiš po sodiščih, si zivčna, obupana, prizadeta... - obdržiš otroka in morda celo ostaneta skupaj - ali boš lahko kdaj 100%, da je s teboj iz resnične ljubezni? Boš lahko mirno prenesla, če ti bo kdaj vrgel pod nos, zakaj je v resnici s teboj? - obdržiš otroka, njega pustiš čisto pri miru. Četudi oroka nikoli ne prizna, boš lahko mirne duše zaživela svoje življenje brez strahu, da se lahko vsak hip pojavi na vratih in zahteva svoje "starševske pravice" Niti najmanj ti ne zavidam položaja, v katerem si. Sem zagovornica (možnosti izbire) splava, poznam pa tudi življenje... Odločitev pa je (žal) samo tvoja. Kakorkoli se boš odločila, ti želim vso srečo.
|