bobek05
|
Punce, hvala za ta izčrpna poročila... 
Midva res že na veliko planirava nov naraščaj - no, vsaj zedinila sva se, da bo letos, ampak kot vsako mamico me marsikaj skrbi. Pri meni je bilo tako, da mi je bilo zelo slabo od 6-12t. Se mi je zdelo, da imam vsak dan zastrupitev s hrano. Bruhala pa sem samo ene parkrat. Ko sem stopila v 12t, je vse kar naenkrat minilo (kot je prišlo). In potem sem cvetela kot rožica. Dobesedno sem sijala, bila sem polna energije, lasje so se mi zgostili, kože še nikoli nisem imela bolj čiste, trebušček je bil zelo hitro precej viden... skratka v nosečnosti sem uživala 100 na uro (zlasti zato, ker sem bila absolventka in sem se lahko res posvečala samo sebi). 3. tromesečje je bilo manj prijetno: grozna zgaga, občasno zatekanje nog, obupna utrujenost, nespečnost, OGROOOOOMEN trebuh (kot že vesta Eca in Jančika  ) ... komaj sem čakala, da mali nadebudnež pride na svet. No, končalo se je pa malo drugače kot sem predvidevala - namreč s CR in tega me je verjetno najbolj strah v 2. nosečnosti - kako bom rodila. Strah me je CR, strah me je naravnega poroda... čeprav ne vem kako izgleda, se mi je pa za vedno vtisnilo v spomin kričanje žensk na porodnem oddelku noč za nočjo (intenzivni oddelek je bil le en hodnik dalje)...  Mislim, kot da bi jih nekdo klal... Pa niti EA ne pride zame več v poštev
In seveda mislim še na našega junaka, ki sploh ni več tako majhen, pa me kljub temu še vedno potrebuje - še posebej zdaj, ko smo še kar v izredno visoki fazi "mama" (no, o tem sem že jamrala na forumu, pa ne bom še 1x)... Skratka, en kup stvari me skrbi - kot verjetno veliko mamic/nosečk.
Glede na vaše odgovore, me lahko doleti karkoli.. zavedam pa se, da 2. nosečnost nikakor ne bo ležanje na kavču, zlasti poleg mojega malega divjaka, ki pa btw ni lahkokategornik (ima namreč pri 21m 13 kg).
Kar se pa mojega "legendarnega" trebuha tiče - si tudi sama ne znam predstavljat, da bi lahko bil še večji kot je bil  V tem smislu res nimam želje po podiranju rekordov  Torej upam, da bo manjši ali vsaj enak, da me res kje ne raznese... ampak nikoli se ne ve.
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Manj imam časa za razmišljanja o tem kakšen bo naš novi član, še za ime se nimamo časa zmeniti. 
). Starejšega otroka sem imela celo nosečnost doma in med slabostjo me je to držalo pokonci, čeprav sem bila obupno utrujena; ampak obenem sem bila prisiljena vstati, iti na sprehod in nisem imela časa za obojokovanje lastne usode
malo slabosti, skozi celo nosečnost odlično počutje, delala sem čisto do konca, a na moje presenečenje prezgodnji porod v 36. tednu (takoj po nastopu porodniške), majhen dojenček (2400, 47cm). 
. 
