roberta
|
mama in hčerka oz. starši in otroci ne morejo biti preveč navezani, bolj kot so, bolje je. težava je takrat, ko starši otroke čustveno zasvojujejo, z njimi manipulirajo, jih čustveno zlorabljajo, itd. kar pogojujej nezdravo navezanost... če pa gre za zdravo navezanost - povezanost med otrokom in staršem, dajanje varnosti, ljubezni, gotovosti, sprejetosti, sprejemanje otroka kot je, mu dajati očutke, da ga cenimo za to kar je... potem je to samo pozitivno. drugo pa je karakter. eni so lahko že 1 letu zelo samostojni in jim ni hudo ob slovesu, drugi pa imajo težave še pri 4, 5, 6 in naprej letih. vajina punčka očitno je malce bolj občutljiva kar se tega tiče in ne vem, zakaj bi iz tega delali problem. s časom se bo ta intenzivnost joka zmanjšala, spremenila obliko (v daljši objem, tri poljube namesto enega), a občutljivost bo ostala. in se mi zdi, da to lahko samo spoštujemo in upoštevamo ter priznavamo - v smislu, da s temi njenimi občutki ni nič narobe. treba pa ji je dati vedeti, da nekaterih stvari ne moremo spremeniti in jih moramo sprejeti, pa če nam je to všeč ali ne, npr. da gresta mami in oči v službo, ona pa v vrtec, kjer se bo igrala z ostalimi otroci. mislim celo, da ji ne delate usluge s tem, da se skrivaje odplazila od nje. zaradi tega nikoli ne ve, kdaj bosta odšla in je nenehno na "preži"... zato so potem tudi vsa konkretna slovesa dramatična. mislim, da bi bilo precej bolje, da jo pripravita v naprej na odhod in slovo. torej, da se ji že zvečer pove, da jutri zjutraj bo šla k starim staršem, ker gresta starša pač nekam in to pove še zjutraj (da se jo spomni in se ima tudi ona čas pripravit na to) in nato šele pride dejansko slovo. in ko se poslavlja, naj se poslovi, objame, poljub, če je potrebno še enkrat, nato pa naj se z odločnim "pa, pa" odide. tako bo videla, da slovesa so, da ve za njih in da pač tako je. da je pa ne pustita vnemar, ampak se od nje ljubeće poslovita. jok verjetno še vedno bo, ampak s časom se bo ta tudi zmanjšal. bi se moral. da bo pa kar naenkrat bolje, pa dvomim. no morda, čez čas. čez kako leto ali dve. nikoli se ne ve. ampak ne biti presenečena, če bo vedno bolj občutljiva na te zadeve.
|