Anonimen
|
Vem da verjetno vsaka mamica in tudi očka včasih radi pretiravamo, kaj vse že znajo naši otroci in kaj so se novega naučili. Ampak kar pa dela moja kolegica pa je že preveč. Njen sinek je star 9 mesecev in se še ne obrne iz hrbta na trebuh in ne obratno, sedi še tudi ne sam, samo če ga založi z blazinami, plazi se ne, tudi ob opori še ne hodi, v glavnem če ga daš ležat, se ne premakne niti za centimeter. In potem ona meni pred enim mesecem reče (ne samo meni ampak vsakemu ko ga vidi): "Moj sinek pa je včeraj naredil prve 3 samostojne korake". Ok, sem se nasmejala in si mislila svoje, sem mislila da se mogoče heca. In potem čez nekaj časa, reče, da bo njen sin že čez par dni shodil, ker tako lepo napreduje in da že tako lepo gre sam, da že naredi par samostojnih korakov. In ona je sedaj prepričana da bo že res kmalu shodil (je rekla, da naslednji teden). Potem pa še reče mojemu sinu (star je 11m), ki se plazi in hodi ob opori, čisto samostojno pa še ne, da če gre v hojico, ker je njen ne rabi več in da kdaj pa bo on začel sam hodit. Mislim halo. Teme nisem odprla, ker bi bila slabe volje, ker moj še pa ne hodi, ali pa celo ljubosumna, saj meni to ali shodi pri 9 m ali pa pri enem letu ni tako zelo bistveno, glavno je da je zdrav in da se drugače vredu razvija. Rada bi samo, da bi malo pokomentirali o tem pretiravanju in če tudi od vas kateri to toliko pomeni, če otrok hitro shodi, začne hitro govorit...? Se mi zda, da kadarkoli srečaš še koga z majhnim otrokom, se že začnejo primerjave, kaj kateri zna in kaj ne in kako je kateri hiter pri čem in v smislu a vaš pa še tega ne zna. Sem zabluzla, a ne.
|