Gina
|
Samo a veš, to je res grozno, če imaš take travme v šoli. Pomisli, da bi ti morala biti nekje 8 ur zaprta, pa še sledit vsemu, si pisat, pa še zapomnit si kaj, potem po teh osmih urah priti domov, malo pojesti in se začeti učiti, ter delati seminarske.... Meni se zdi sistem naših srednjih šol čisto in totalno aut. Sem že stara, pa se vseeno spomnim, kako je mene stiskalo vsakič, ko smo imeli tak nor tempo. Čist sem bila depra od hudega. Pa sem bila uspešna vedno. Ampak svojemu otroku privoščim, da bi šel na šolo, kjer bi sicer prišel do želenega poklica, ampak nikakor pa nočem, da bi imel tako blesavo otroštvo, da bi samo pri knjigi sedel. Pa sploh ker je to visenje za knjigo čist brez smisla, ne odnesejo nekega strašnega znanja od vsega skup. Jaz bi sicer na tvojem mestu počakala to leto, na sredi se res ne more prepisovat, ampak potem bi ji pa pustila, da se odloči po svoje. Najpomembneje je, da sledi temu, kaj bi rada postala, kaj bi rada delala, ko gre enkrat v službo. Potem je pa vseeno, iz katere srednje šole štarta. Saj obstajajo take in drugačne gimnazije, kljub vsemu. Pa obstajajo tudi dobre srednje šole, ki nimajo tolk balasta in piflarije, pa iz katerih tudi lahko postaneš tisto, kar želiš postati. Ni pa nujno,da toliko trpiš zraven. Ni nujno. Če se ji bo preveč zagraužala šola, ne bo hotela na faks. To pa ni smiselno. btw, moja mami me je vedno tako tolažila, da ni bistvo ocena, pa da sem jaz itak fajn, pa da zmorem.... to ni slaba taktika za preživetje samo, ne pomaga pa proti stresu prav nič kaj dosti. Tisti grozen občutek, da boš vprašan, ali pisal ali karkoli že, pa tisti grozen občutek pred vsako uro, strah, da boš na vrsti, pa olajšanje, ko začne razlagat....fuj, bljak...., pa utrujenost, ko ne moreš več sledit razlagi, pa zdolgočasenost, ko ti razlagajo nekaj čist brezsmiselnega, ti moraš pa sedet tam, pa gore seminarskih za brez veze, same sebi namen, ko ure in ure čepiš za čigavo zdravje ob knjigah, od katerih nič ne odneseš... ne ne, ni treba tega. Obstajajo take in drugačne šole. Ene imajo veliko zgoraj napisanega, ene pa precej manj. In količina stresa je enaka količini izgubljenega lajfa. Če lahko dosežeš isti cilj in enako ali celo več znanja po manj stresni poti, zakaj bi se mučil po koreninah?
|