 |
pred, med in po porodu
30.4.2005 8:49:11
|
|
|
|
modrooka
|
Punce, kot je navada na tem forumu, vam tudi jaz pošiljam svoj pogled na dogajanje pred, med in po porodu.
10 dni pred porodom (datum je bil dogovorjen, ker sem imela premalo plodovne vode in smo čakali pričetek 39 tedna) sem bila hospitalizirana, če bi šlo kaj narobe. Ko je prišel dan poroda, sem šla ob 7h pred porodni blok, kjer sem zaradi navala čakala do 10h (posteljo sem imela sicer rezervirano, samo, če pride nosečnica s popadki, je logično, da jo vzamejo naprej). Ob 10h sem torej dobila klistir ter ob 11 prišla v porodno sobo. Mož je bil z mano. 20 minut čez 11 uro sem dobila umetne popadke in 20 do 12 ure sem bila odprta 10 cm (ko sem prišla v porodno sem bila odprta 3 cm - cel teden pred tem sem imela občasne rahle popadke). In potem se je začelo. Boj z bolečinami namreč. :( Sicer sem imela naročeno epiduralno, vendar mi ni prijela tako, kot bi morala (prijela mi je samo na področju nožnice, na področju trebuha pa nič). Tako sem se borila z bolečinami in upala, da bo kmalu konec. In je tudi bilo. Ob 13:48 se je namreč rodila Ana. :angel: Pri tretji rundi potiskanja. Babica Nada je bila sicer ful fajn, vendar sem jo v porodni sobi videla vsega skupaj kakih 15 minut (istočasno nas je rojevalo 5 porodnic, babici sta bili pa dve). Še dobro, da je bil mož z mano, če ne bi se mi kar utrgalo :). Presredek so mi prerezali, zašil me je (fenomenalno) dr. Likar. Vse pohvale.
Vendar je minilo in na svet je prišel najin sonček. Ana.
V porodnišnici sva ostali še 10 dni, ker je Ana najprej imela zlatenico :grrr: (pod lučko je bila trikrat), potem je pa morala dobivati še en antibiotik, ker je imela v žrelu neko bakterijo; preventivno dajo antibiotik, da ne bi prišlo do okužbe.
Ko sva prišli domov pa se je začelo trpljenje. Prvi dan sem dobila visoko vročino in antibiotike, ker sem že drugič od poroda fasala mastitis. Z Ano sva se trudili, da bi nama dojenje steklo, vendar se je deklica pri meni večinoma certala in v eni uri popila komaj 15 ml mleka. Meni pa je iz prsi kar curljalo. Tako sem komaj prebolela drugi mastitis in sem že fasala tretjega. Takrat sva se z možem odločila, da dojenje ukinemo, ker tako pač ne gre več naprej. Sicer je bilo dojenje moja velika želja, vendar mora človek včasih gledati tudi nase. Punčka je bila namreč cele dneve lačna, ker se nikoli ni najedla, na prsih pa sem jo imela kar cel dan z vmesnimi pavzami (30 minut). Namesto, da bi 16 ur spala, je 16 ur prejokala. Z možem sva naokrog hodila kot dva mesečnika.
Odločila sva se torej, da ji bova začela dajati umetno hrano in ko smo poskusili tretjo (dve od Milupe ji nisva odgovarjali), nam je začelo iti na bolje. Ana se je namreč vedno najedla in začela spati. Sedaj jemo na približno 3 ure in se imamo fajn. Je pa 'agonija' :(( trajala do 1 meseca Anine starosti, sedaj je en teden bolje.
To je to.
Ana je zelo radovedna punčka in zelo fletna, kot pravi moj mož. :angel:
Če ima katera kakšno vprašanje, naj napiše in bom z veseljem odgovorila.
modrooka mamica
P.S.: Postojnska porodnišnica pa je zadnje čase hudo preobremenjena :zmeden2: in moram rečt, da zato vedno manj prijazna do mladih mamic (govorim o sestrah, ne o zdravnikih in babicah).
|
|
|
|
Natisni
