 |
povejte, da sem preobčutljiva
5.5.2006 16:36:05
|
|
|
|
Anonimen
|
Skratka, par tednov po porodu. Stanje ves mesec: neprespane noči, oz ne trden spanec, itd...Prosim partnerja, da tu in tam vzame v roke  , pravi da se jaz bolje znajdem...zato je večino časa raje pred računalnikom..Jaz sem praktično z otrokom 24 ur na dan, on je v službi, ampak tudi ko iz službe pride je prva stvar računalnik..Saj pride pocartat , ampak to je za 5 minut in konec. Jaz sem deležna na dan točno enega ali dva poljuba (takrat ko gre in takrat ko pride)...to je vsa pozornost z njegove strani. Za krajšanje časa berem knjige za duhovni razvoj...danes mi je rekel, kaj te berem te knjige...noče se pogovarjat z mano..oz on nima te potrebe...
Ko kaj ne gre po planih se pizdi, je slabe volje in se obnaša kot otrok.
Zakaj pišem vse to, ker sem obupana, žalostna, v nekem strahu pred prihodnostjo, utrujena, itd...ker se mi zdi da sem sama v tem.
Poleg tega, ko sem prišla iz porodnišnice, me je čakal še nepripravljen kinderpet in postelja odeta v posteljnino, po kateri so se dan prej valjali njegovi kolegi , potem ko so zapili rojstvo otroka..Nobenega sledu o kaki rožici, DROBČKENI pozornosti, da o kosilu ne govorim.
Skratka tako razočarana, razočarana, razočarana...ko se sprehajam z vozičkom, bi se rada smehljala, ampak kar nimam moči, ne upam se pokazat v resnici, da na znotraj kričim.
Kako bi bilo lepo, da bi imela veselega partnerja, da bi me kdaj razveselil...se z mano pogovarjal...tako pa se mi zdi da ga ne zanimam.
Zdajle so šli pit s sodelavci, ja pa ve, da je utrujena mama doma, ki je celo noč bedela ob krčkih otročka, z dobesedno praznim hladilnikom...NE SMILIM SE SAMA SEBI!...ampak ne morem verjet, da se mi vse to dogaja.
Vse je brez veze...
Trudim se za otroka, ampak se počutim totalno nesposobna.
Kaj menite?
|
|
|
|
Natisni
