Anonimen
|
Oh perla, kako te razumem. Tudi jaz vem, da ne morem dobiti boljšega, kot je moj mož. Pa se mi je srce kljub temu ogrelo, iskrica je poskočila, v medenici me je močno presekala neka energija ... samo jaz imam srečo in ga ne vidim pogosto. Sva kar oddaljena in imava kontakt samo po MSNju. Nikoli se nisva dotaknila, nikoli nisem na vratu čutila njegove sape, nikoli nisem čutila njegovih poljubov ... samo povedala sva si preveč. In metuljčki v trebuhu so bili tako podivljani, da sem mislila, da se mi zmeša, da hočem vse na tem svetu in hkrati se nisem pripravljena odpovedati ničemur. In to ni možno! Vem! Ne moreš biti ''i pošten i jeben''! Še zdaj ne verjamem, da se mi je to zgodilo.
Čeprav se počutim že boljše, ker me po dveh mesecih počasi mineva. Saj veš kako rečejo: daleko od oči, daleko od srca. Pa kljub temu, ko zaprem oči, še vedno čutim ... čutim preveč. In takšna se ne počutim OK, nisem si všeč! In ravno, ko sem se mu pripravljena odreči, me spet zapali s svojimi fantazijami ...
Najbolj me peče to, ker imam polno rit vsega. Predobrega moža, ki mi pomaga, res je, da veliko/preveč dela, ampak tako je. Kar naprej me razvaja; hoče, da imam nov avto, nove smuče, kar naprej mi govori naj si kaj kupim ... jst pa gledam čez sosedov plot. In imam slabo vest, čeprav samo gledam.
|
Natisni
in stokrat razumsko obdelala 
. Strinjam se z Nivess saj ni konec sveta, če ti je kdo všeč saj vsakdo pogleda koga drugega...
. Razmišljala sem o zamenjavi službe, zamenjavi partnerja-zamenjala pa nisem ničesar
