DaisyE
|
Ja, nas je ravno prav. Se tolažim.  Bi še lahko enga al pa dva kam stisnili. Itak to potem tako zgleda, da se vsi na 1 kvadratni meter dajo.
Moje pisanje? Vsake toliko me prime, ni pa organizirano, ne kontinuirano in ne cenjeno. Sem zgleda bolj šund.
Sicer pa ga mormo nehat sračkat, ker smetimo temo.  Upam, da tole ne bo zamrlo, bi bilo prav fajn, slišat, kako zgleda.
So pa posvojiteljske teme zgleda en tak bavbav, al kaj? Kot da o tem pa ne moremo govorit. Pa škoda, ko je pa tolk fajn. Isti problemi, kot v vsaki familiji, plus posvojiteljski bonus. Primer, kako to v praksi izgleda... Običajne debate o reprodukciji, pokrijemo nujnost atija in mame pri celotni zadevi, pa rast dojenčkov v trebuščkih in vse ostalo, kar sodi zraven, nakar naše starejše dete izbere punco s katero bi imelo majhne otročke in potem vehementno prijavi, da potem jih bo pač dalo stran. Ker tako to gre in tako je normalno. In potem sledi malo švicanja ob obrazložitvi, da tako pač navadno ne gre in da otroci načeloma, da je sreče bilo, ostanejo s tistimi mamicami, ki jih imajo v trebuščku. In potem sledi silno čudenje, da niso vsi prijatelji taki kot on. Kakšen pa ti je to svet!? Je pa res, da vsa vprašanja počasi rastejo. Prvemu si vedno kos in ko z njim opraviš, si pripravljen na novega. Tako, da pravzaprav ni panike.
In res, res, res upam, da se bo čebelko še kaj javila in povedala, kako kaj gre.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Tako, da prosim za več info.
