Anonimen
|
ni za plačat, nič ne prehaja v otročka, res je super. na sestanku si pa že bla a ne? tko da fakte veš! pa še mal kopiram mojo izkušnjo, rodila sem lani junija. evo me sem že doma! po štirih dolgih dneh brez moža, mojega doma, muckov in sevda inteneta je bilo največja mora v celem dogodku rojevanje Tise ) dolgčas, in seveda hormoni nardijo svoje, da je človk včasih malo bolj na tleh, zato zdaj še veliko bolj spoštujem tiste, ki morajo v bolnici preležat 10 al pa več dni! noro men bi se odtrgal! no da vam na hitro povem svojo izkušnjo..porodno seveda...2 dni čez rok sem se namesto že v tretjo na amnio v kranj odpravla kar na jesenice kamor sem imela namen tudi rodit, pa naj oni povedo kaj je za naju s piko najbolje..tam veselo narajmam dr. tratnjaka in presenečeno ugotoim, da je to en blazno prijazen možakar, ki res da piše z zelenim kulijem ampak je ful ok! zdej ne vem a sem jest naletela nanj ko je mel dober dan al kaj no po natančnem ultrazvoku, ctg-ju in pregledu ustja je rekel..gospa a greste kar rodit? sem rekla ja prov! on pa da naute zvečer nazaj letala ) juhej! to je bla zame najlepša novica dneva in tako možu rečem da gremo po tiso on pa v totalnem šoku no po klasičnem rihtanju, so me priklopil na umetne popadke, kmalu za tem mi je tratnjak predrel mehur in ko so popadki počasi začeli prijemat (a la bolečine pri menstruaciji) je že uletela anesteziologinja in mi vsatvila kateter za epiduralno (kar je sicer rahlo zoperen občutek, ampak mine en dva tri). ko so popadki postali še rahlo močnejši pa so mi spustil prvo dozo analgetika in potem se je začelo 5 urno čakanje, pravljenje vicov, hecanje z babico in poslušanje punce ki je zaven mene rojevala po naravni metodi in predihavala popadke.ko je finiširala sva z možem kar jokala zraven, jaz od sreče da mi ni treba skozi to kar je šla ona. no v glavnem popadkov nisem čutila nič bolj kot rahlo zbadanje kot pri menstruaciji, proti koncu pa še to ne več ampak samo še kot pritisk na presredek. in tretji zadnji popadek me je pa vorng zabolelo, babica pa kr pritisni in tako sem dva popadka pritiskala na boku, zadnjega na hrbtu in tisa je bila zunaj. se pravi bolečin je blo vsega skupaj 3 minute! malo sem se raztrgala, pa ni panike, sicer bolijo šivi ampak tut to mine! po porodu sem bla spočita kot če bi preživela samo eno hudo drisko al pa še bolj! res punce splača se! premislte! na tem mestu res pohvale jeseniški porodnišnici, vsemu osebju sploh babicama andreji, ki je bla z mano od začetka in na koncu babici maji, ki je res carsko sfiniširala ta porod! tudi vse sestre so ful prijazne, karkoli rabiš dobiš slpoh ni problema, vse se da zmenit in ustrežejo res v vsem! pa zahvale tudi mojemu dragemu možu, za krajšanje časa med popadki in pogum in vzpodbujanje na koncu poroda! no tolk za dons, zdej grem pa pogledat malo knedlo pa moža kaj delata. sicer je mala tako pridna da samo je in spančka in bogeca molim (čeprav nisem pobožna ) da tako tudi ostane. mejte se! čau bau lara s tiso
|