Anonimen
|
Jaz sem se ful pripravljala na naravni porod, o EA nisem hotela niti slišati. Hodila sem na sprostitvene vaje za nosečnice - joga, z možem sva bila na predavanjih Kako lajšati bolečine pri porodu - alternativne možnosti poroda in na predavanju Kako premagati strah pred porodom. Pa še materinsko šolo sem obiskovala. Se mi je zdelo, da sem ful pripravljena. A kaj, ko se ti v trenutku vse postavi na glavo, meni sploh, ko sem imela popolnoma umeten porod, umetno sprožen, brez enega svojega popadka. Dihat sploh nisem znala, ker me je od bolečine dobesedno zvilo in nisem bila več ravno prisebna. Dragemu sem skoraj roke polomila, tako močno sem jih stiskala med popadki, ki so se vrstili eden za drugim. Vem samo, da sem si ful zapomnila besede moje prijateljice, da ti najbolj pomaga, da si izbereš en predmet na steni oz. si zamisliš eno točko na steni, v katero nonstop buljiš med popadkom in razmišljaš samo o tem in dihaš zraven. In jaz sem si izbrala vtičnico za kisik, ki je bila tam nad posteljo. Tak hudo sem zijala vanjo, da je ne bom nikoli v življenju pozabila. Dragemu nisem povedala, da imam to točko, a je takoj videl, ko sem začela rintat in lest višje po postelji, ko je preko njegove rame nisem več videla. Takoj je skapiral in se umaknil, nisem mu rabila nič reči, ker tako nisem bila sposobna govoriti. V glavnem, bistvo je, vsaj pri meni, da mi vse priprave niso pomagale čisto nič in če še grem kdaj rodit, se več ne mislim nikakor pripravljati in bom poskušala vse, da dobim EA. Ja, ponavadi je pri vseh tako, ko preživijo en taki "naravni" porod, ko sem ga jaz. Sem pa žal na istem kot Urška, tudi jaz porodnih bolečin nisem pozabila takoj, ko sem zagledala Nejca in jih prav tako še nisem pozabila do danes, ko je star že 13 mesecev. Žal.
|