petea
|
mini86,
ne znam na kratko opisati teh razmerij, saj je potrebno upoštevati kar nekaj dejavnikov, upam pa, da bo razlaga vsaj v grobem razumljiva
izročilna pogodba pomeni, da lastnik(i) neke nepremičnine že za časa svojega življenja izroči(jo) vse ali del svojega premoženja, ki ga imajo v tistem trenutku v svoji lasti, pogodbo pa morajo podpisati vsi nujni dediči, ki s tem izrazijo strinjanje s takšno delitvijo premoženja in se odrečejo vsem naknadnim zahtevam do tega izročenega premoženja; praviloma se v izročilno pogodbo dodajo še kakšni pogoji, ki jih prejemnik premoženja v zameno za to mora izvrševati (npr. vzdrževanje in negovanje staršev do njihove smrti)
npr. v izročilni pogodbi starša vse premoženje predata enemu otroku, ostali se strinjajo, da se odpovedo svojemu deležu ali se npr. premoženje (ne-)enakomerno razdeli med več potomcev; v vseh primerih morajo pogodbo podpisati darovalci in obdarovanci in vsi ostali nujni dediči
če starša po izročitvi premoženja pridobita novo premoženje, se to lahko razdeli na zapuščinski razpravi ali že za časa življenja z izročilno ali darilno pogodbo itd.
delitev hiše oz. premoženja med otroke je v teoriji čisto preprosta uporaba matematike, če znaš uporabljati ulomke, v praksi pa je prava kolobocija, saj pogosto pride do sporov zaradi solastnine, dokazovanja, kdo je koliko in kdaj vlagal v vzdrževanje objekta in plačeval obratovalne stroške ter koliko se je zaradi tega nekomu zvečal/zmanjšal njegov delež na nepremičnini ter zaradi različnih želja glede uporabe objektov;
po zakonu se premoženje staršev se enakomerno deli med vse otroke; darila nujnim dedičem se štejejo v dedno maso, zato je potrebno oceniti vrednost daril, ki se jih podarja;
recimo, da so tri sestre in je vrednost hiše staršev (kot njihovo edino premoženje) 90.000 €; ena sestra z darilno pogodbo dobi del hiše, darilo je ocenjeno na 30.000 €, torej je dobila svojo dediščino v celoti in na zapuščinski razpravi - recimo, da je skupna za oba starša - ne more zahtevati več ničesar, prav tako se je po obdarovanju v določenem deležu vpisala na hišo kot solastnica (npr. v deležu 1/3), po zapuščinski se namesto staršev vpišeta preostali sestri na hišo vsaka do 1/3 (če prva sestra ne izplača njinih deležev)
če znesek premoženja presega delež, ki bi ga posamezna sestra naj dedovala, lahko drugi dve od nje zahtevata, da jima plača razliko (torej če je ocenjena vrednost darila 60.000 €, lahko vsaka sestra zahteva od nje 15.000, prav tako se oni potem vpišeta na hišo vsaka do 1/6 (prva sestra pa do 2/3) oz. da vsaki izplača njuna deleža - vsaki torej 30.000 € in se potem sama vpiše do celote)
če ena sestra umre, se njen delež razdeli enakomerno med njene nujne dediče; če so trije, naj bi tako vsak njen dedič v obravnavanem primeru dobil 10.000 € oz. 1/9 hiše;
če se premoženje njenih staršev deli po njeni smrti, sta do dediščine po njenih starših upravičena samo njena otroka (vsak do 1/2 njenega deleža, ki bi ji pripadal, ki bi ga dedovala ona, če bi bila takrat še živa), njen partner pa ni dedič po njenih starših, je v tem smislu samo skrbnik njunih otrok in mora delovati v njuno dobro in skrbeti, da jima zagotovi in vzdržuje premoženje, ki jima pripada
kot že rečeno, se pa pri delitvi premoženja upošteva še vlaganja posameznika v skupno premoženje v smislu, da se mu lahko prizna večji delež kot ostalim
v tem kontekstu je potrebno presoditi, kaj bi starša rada dosegla s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in od koga in v zameno za kaj
< Sporočilo je popravil petea -- 4.1.2012 19:49:49 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
