Anonimen
|
Lep pozdrav vsi ki prebirate forum. Nisem si mislila, da bom kdaj v situaciji, ko bom težavo delila tukaj, ampak vse je enkrat prvič. S partnerjem sva skupaj že skoraj 20 let, od ranega otroštva, imava 3 prekrasne otroke, skoraj vsi že šoloobvezni. So bili v razmerju vzponi in padci, na začetku zveze kar veliko nesoglasij, ki pa sva jih kasneje rešila. Zadnjih par let pa opažam, da me pravzaprav na partnerju vse moti. Vsaka stvar, ki jo naredi, mi gre na živce, vsa dejanja. No najbolj določene stvari, ki me poprej niso tako motile. Moti me njegov način življenje, njegovo razmišljanje,oblačenje, njegovi hobiji, ki ji pravzaprav sploh ne razumem, zdijo se mi nesmiselni, njegov stil življenja, moti me to, da se premalo ukvarja s športom in ne živi zdravo, morda se tud premalo aktivno ukvarja z otroci. Skratka, ni je stvari, ki bi bila prav za mene. Sva se že milijonkrat pogovarjala, pa pravi, češ, da mene tak vse moti, da pa on ni tak in zaključima. Rada sem sama, ne morem rečt, da ga pogrešam noro, ko ga ni, vendar pa brez njega dolgo ne zdržim. Nonstop me skrbi za njega, pravijo, da je skrb pokazatelj ljubezni, ne vem.? Saj mi je lepo z njim, ne znam si predstavljati, da ne bi bili skupaj, otroci so nori nanj, vendar se vsdno bolj sprašujem, kam vodi tak odnos, ali sem morda jaz tista, ki sem preveč zahtevna, ki sem se morda toliko spremenila, da ga več ne sprejemam kot bi morala. Je morda imela katera podobno izkušnjo? Zanj bi vse naredila, ampak to moje spoznanje, da me vse to na njemu moti, zakaj se mi to dogaja, rada bi ga spet videla v lepi luči, kos sem ga nekoč, ga kovala v zvezde. Morda bo mi kdo ponmagal s kakšnim nasvetom, morala sem dati iz sebe.
|