Gina
|
V resnici ne pogrešaš njega, ampak svojo iluzijo o njem. Pogrešaš lepe reči, na slabe si pa pozabila, si jih izbrisala iz možganov, ali pa si jih vsaj prilagodila spominu - ne izgledajo več tako zanič, kot so bile izkušnje z njim v resnici. Pogrešati nečesa slabega pa ne moreš, ker toliko mazohistična pa menda nisi. Tiste lepe reči, so bile, vendar v manjšini in zelo pogojno - a ni res? Pomisli zelo natančno na zadnji preživeti čas s skupaj in razloge, zakaj sta šla narazen. Natančno si ponavaljaj vse, kar se ti je slabega z njim zgodilo - in tega ponavaljanja v glavi ne nehaj, dokler te ne strezni. Se pravi zavestno izbriši lepe spomine za toliko časa, da mine. Konkretno za Mino: ves čas si ponavljaj kakšen p je bil, da se je tako odtujil, da vas niti pogrešal ni, da ni nič čutil do vas....tak te že ni ljubil. In v resnici nekoga, ki te ne ljubi, ne ljubiš več. Ljubiš iluzijo o neki varnosti, o dogodkih, ki so bili in so šli - umrli. Zdaj se obrni naprej in misli na to, kakšen bo tvoj bodoči. Naslikaj si ga z vsem tistim, kar ti ogromno pomeni, zaradi česar ti je v partnerstvu lepo. Na bivšega pa se trenutno raje jezi. Veš, lahko je biti z nekom v kolegialnih odnosih - dokler z njim ne živiš. In lahko si je potem delat utvare, kako enostavno bi bilo z njim živet. Celo pozabiš, kako je bilo, ko si z njim živel. Ko pa ga spoznaš v bistvo, pa včasih tega skupnega življenja ne zmoreta en z drugim- ker smo ljudje pogojeni s svojimi vrednotami, preko njih ne moremo. V resnici je rešitev v tem, da si nehaš delat utvare, kako je bilo lepo, ali kako bi bilo lepo, če bi bila skupaj. Če si ne bi domišljala tega, ga ne bi pogrešala. Vse to pa lahko dosežeš čisto preprosto z razumom - pripravi si spisek jeznih misli nanj, ali si nekam napiši, kaj je bilo hudega, in ga uporabi vsakič, ko si začneš domišljat, da ga "pogrešaš" (beri ko si predstavljaš, kako ti je bilo z njim lepo).
|