minaja
|
Jaz sicer nimam diagnoze predležeče posteljice (sicer pa nisem bila pri svojem G že 8 tednov, saj ne smem nikamor s postelje, tako da upam, da je vsaj z mojo posteljico zaenkrat še vse o.k.), bi ti pa rada bila v oporo in te spodbudila, da res le počivaj, če so ti tako rekli. Vem, da je težko, ampak sama ležim že 13. tednov (samo ležim, 24 ur na dan, s postelje pa vstanem le enkrat na dan, ko grem na blato, vse drugo opravim leže:hranjenje, pitje, umivanje, lulanje... (tudi sedim ne na postelji). Sem konec 30. tedna in upam, da pridemo še malo dlje...Bilo pa je zelo hudo v 18.tednu, ko sem otroka brez vednosti, da se kaj dogaja, skorajda izgubila. PO urgentni čudežni cerklaži moram samo ležat, pa še to so mi rekli, da bom najbrž po čudežu prišla le do 27.-28.tedna. Z dobro voljo in resnično samodisciplino se vse da, samo ne bodi površna in ne jemlji stvari z levo roko. Ko sem bila v bolnici je zraven mene ležala mamica, ki je krvavela v 24.tednu in bi morala samo počivati...Pa mi je rekla, da ona ne more ležat, da se malo bolje počuti...in je vstajala... Roditi je šla že drugi dan...Potrudi se, ker se splača. Jaz že drugo nosečnost prav potrpežljivo ležim...vse za zdravje naših pikcev. Doma imam 2 letnega lumpka in je blazno težko, ker ne smem nič, ampak s skupnimi močmi se prebijamo, fantek razume, da mama samo počiva, mož se max. trudi, pomagajo tudi babice in dedki, ker sem povsem nepokretna... Zorganiziraj se, sploh če je to tvoja 1.nosečnost, potem se sploh da, poenostavi življenje, delo počaka, cunjice bova potem nakupovali, samo počivaj...Pa srečno , Minaja
|