Tippi
|
U bistvu je tale tema že precej stara, ampak ker je naslov tako splošni, vse v zvezi s parkom zvončkov, se mi ni zdelo smiselno odpirat nove teme.
Uglavnem. Eno vprašanje. Dopuščam možnost, da sem še vedno občutljiva, sploh ko se znajdem na takem kraju, kot je park zvončkov, ampak res me zanima, ali je to primerno ali ne.
Danes sem bila tam. Preverila kdaj bo posip, preverila če je naša ploščica na zidu nameščena, prižgala svečko, stočila nekaj solz, zraven pa ves čas poslušala tri babe (ja, slabšalno), ki so kokodakale in kokodakale. Dokaj na glas. Na mestu, kjer si starši zaželimo tišine in spominov na umrle otročke, so tele tri kokodakale da je joj.  Melo me je, da bi jih "nagnala", u bistvu kaj dovrgla v smislu, da želim tišino, pa me je potem mir znotraj mene prepričal, da ne, ker res ne bi na tem mestu bil primeren kakršni koli kreg, pa četudi samo v parih besedah. Zato sem raje požrla vse skupaj in odpeketala. Bom že šla, ko bom tam sama ali pa vsaj v prisotnosti tistih, ki znajo začutiti.
Da ne bo nesporazuma. Tudi k očetu grem na grob in se vedno radi kaj pohecamo, nasmihamo kakšnim njegovim šalam, obujamo spomine, v normalnem tonu, da ne motimo drugih in ni nujno jokati na grobu, vse to zastopim, ampak tole me je pa danes tako vrglo iz tira, da sem morala napisat.
Je možno, da sem preobčutljiva? Bi vas to motilo? Bi tem kuram povedale, kaj si mislite? Naj še povem, da se niso pogovarjale o današnjem kosilu in vremenu, ampak o tem kako so bile sestre grde v porodnišnici, o tem kako družinski prijatelji niso razumeli splava otroka, bla bla bla, kar sigurno sodi na tako mesto, prej kot kaj bodo kuhale, ampak vseeno, v takem tonu, prijetnega klepeta ob kavici, tako naglas, da se jih jih je slišalo na nove žale.
Ne vem...
Mah, plunla sem... zdej mi je lažje 
< Sporočilo je popravil Tippi -- 20.12.2012 13:03:22 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je tam.. Ko zberem dovolj moci, bom sla tja prizgati svecko, zaenkrat gori samo doma... 
. Ne vem kako to, toda tudi tukaj dobi vse noge. Jaz sem že najmanj 20 angelčkov položila zraven ploščice in nikoli se niti en ni obdržal več kot 1 teden..... pa sem na začetku mislila, da mogoče kak otrok vzame, ampak skoz, to pa skoraj ni mogoče.... zelo žalostno, da še na takšnem kraju ljudje nimajo niti malo spoštovanja in vesti....
. ma, saj razumem izpovedi in to, tudi midva si, poleg tišine, potem še potiho tam izmenjava veliko besed, ampak vse v normalnem tonu. To je bilo pa tako, kot bi v bifeju, za sosednjo mizo poslušala tri ženske, ki se ena čez drugo hvalijo, kako težko preizkušnjo so doživele. 
ja, prav hvalisanje je bilo, ena drugo niso mogle preglasit. Ali pa bi se vsaj umaknile malo na stran, predvsem pa stišale ton. joooj, res sem občutljiva. in vem ja, da bom verjetno še dolgo, ker je naša izguba še frišna, ampak na take kokoši bi bila občutljiva tudi, če bi se znašla na katerem koli grobu, ne le v parku zvončkov. 
...ampak ok. Saj ni nič dramatičnega, jeza pač in zdej sem se spihala 
