ronja
|
Haha, takrat sem mela službo, on pa najprej ne, zdaj je pa obratno:D in traja dalj časa. Privoščiva si manj, seveda. Sicer sva bila vedno bolj skromna, ampak vseeno, sploh takrat, ko sva bila oba zaposlena za polni dč in še nisva imela otrok, sva si lahko privoščila potovanja, kakšno posebno hrano (eksotično sadje ali pa kako gurmansko poslastico za poskusit;), zdaj pa to seveda malo čaka.
Kar se financ tiče, jih ima sicer on čez, tako da ne vem točno, koliko gre za kake davke, ampak če gledamo življenjski standard, je takole:
- privoščiva si neprimerno manj potovanj, smo pa ipak za prvomajske šli v Bratislavo:) Tako da se bo počasi odprlo:)
- poletni dopust je malo daljši, še vedno tako kot takrat, samo da zdaj vlačimo neprimerno več dol, ker so na otoku res navite cene in za 5 se res že pozna
- živiva v občutno večjem stanovanju
- imava večji avto (prej sem mela ax-a:D, zdaj pa xaro, da grejo trije stolčki noter)
- ko greva kam s kolesom z malimi, morava vlečt s sabo prikolico:D
- do centra nimamo več 10 minut peške, kar je ena težjih prilagoditev, bo pa lažje, čim bojo vsi na biciklih normalno hitri
- nimava več naročenih ne časopisov ne revij in veliko manj članstev v društvih
- ne hodiva več na razne tečaje (to oba pogrešava in upava, da bova nekoč spet lahko hodila:)
- imam dva fajn kuhinjska aparata, ki ju prej nisem imela
- ven že prej nisva hodila jest (včasih na bone, ko sva bila še študenta, pa so nama dostikrat zapadli)
- privarčujemo seveda neprimerno manj - včasih sva vsaj eno plačo prihranila, zdaj pa komaj kaj. Se tolažim, da zdaj ne bo več tako velikih stroškov in da bova kasneje mogoče vseeno boljše zaslužila, vsaj jaz:D
Opažam, da so cunje postale čisto poceni, za ceno ene malice, hrana pa v nebo...
Enako. Ni šans, da bi lahko sešila majco za tak denar, ker te blago veliko dražje pride. Kar je malo zoprno, ker nimaš tistega fajn občutka, da se je splačalo:D. Zato zdaj recikliram obleke, hehe, to je še vedno ceneje kot kupovat nove. Sicer cunje niso problem, ker jih veliko dobimo (zaenkrat). Hrana pa se je res zelo podražila.
Pocenili so se pa nekateri stroji - včasih je bila vbodna žaga draga, danes jo dobiš že za 10€. Ja, verjetno nikakvo, ampak tudi tiste včasih niso bile bogvekaj, pa so stale nekajkrat več.
Same finance na kratki rok me ne skrbijo, ker pridemo skozi in bomo že nekako prišli skozi, je pa res, da je precej težje bit miren, če veš, da nimaš več veliko rezerve. Včasih se nisem nič sekirala, ker sem vedela, da lahko odpoveva vse revije, da lahko ne kupujeva jogurta v malih lončkih in da lahko ne kupujeva kruha, ampak ga samo pečem itd... Zdaj pa vse to bolj ali manj že delava in se manevrski prostor malo oža. Zato bi si pa želela kaj več prispevat k družinskemu proračunu. Zdaj imam sicer maladva doma (predvsem zaradi financ, ker se 150€/mesec kar pozna), ampak to ni čisto isto, kot če bi ta denar zaslužila - finančno je sicer ista vsota, vendar so izkušnje tiste, ki manjkajo. Problem je, da se mi po vseh izračunih nikakor zadeve ne pokrijejo, ker je material drag, potem si pa ne upam tvegat.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
. Tudi življenjski stroški in položnice mesečno precej nanesejo. Si pa brez slabe vesti še vedno privoščimo kak obrok zunaj, pa kak izlet in daljši letni dopust. Privarčujemo pa res manj kot pred leti in zagotovo veliko manj kot pred prihodom sina 
