kika
|
ojla Su!
Tudi jaz imam psičko in ko smo mi začeli delati na pikici,smo tudi zbrali en kup informacij.Najbolj pomembno je.da se pes ne čuti zapostavljenega.Se pravi,da mora imeti isto pozornosti kot prej al pa še malo več(kar zna biti zelo težko).Tudi ko pridejo obiski,morajo najprej pobožati psa(če je pes seveda tako navajen) in šele potem planit k otroku.Pa dobro je tudi,da ko si še ti v bolnici,da mož nosi domov uporabljene pleničke,da se pes privadi otrokovega vonja. Od začetka bo pes ful radoveden,pa bo silil v otroka(vohal,lizal),pa mu moraš do ene meje pustit(ne smeš otroka držati daleč vstran od psa).saj bosta živela v skupnem gospodinjstvu.Ko pa pes enkrat sprejme otroka za svojega,potem pa ni več problem.Kasneje ko se začne otrok plazit,pa je treba paziti,da ne sili v psa(še posebno ko se pes umakne),da ga ne vleče za ušesa rep,da ga ne udari...Je pa spet odvisno kakšno pasmo imaš,ker so eni bolj drugi pa manj potrpežljivi.Kar pa se tiče dlak in "sterilnosti"pa ni problem,saj ima otrok dovolj odpornosti(paziti je treba prve mesece),pa še dokazano je,da se otrok zraven psa odlično razvija tako psihično kot tudi,da dosti kje ravno pes pomaga narediti otroku prve korake...Ti se nič ne sekiraj,nastale težave pa boste reševali sproti. Upam,da sem ti kaj pomagala,če pa te zanima še kaj konkretnega,pa vprašaj.A lahko zvem kakšno pasmo imaš?
lp kika 
A ja,pa pazit moraš,da pes ne podre otroka (ko mu izkazuje ljubezen),saj veš da lahko skoči nanj od veselja,pa je otrok že na tleh(da otrok ne ujame strah pred psi).Moraš pa potem pazit.da ne bo otrok šel k vsakemu psu,saj niso vsi tako prijazni kot vaš.
pa pa
|
Natisni
Bomo pač takrat porabili malce več vode pri pranju
