ronja
|
Pametno je stat za tem, kar si želiš, če je možno. Sama sem želela naravni porod in sem vesela, da sem ga "sforsirala", da sem odklonila umetne popadke in zdravila proti bolečinam, čeprav so me potem babice "za kazen" pustile samo par ur in ni nihče prišel blizu pogledat, kaj je z mano, niti ko jih je šel lubi klicat ne (itak so prej rekle, da bojo vsake 2 uri pogledale, koliko sem že odprta in vem, da bi mi ogromno pomenilo, če bi vedela, da se premika, da se splača potrpet, ker nekam gre). Ampak pač niso. Ampak j* ga, moj porod je bil lep, boleč in dolgotrajen, ampak lep in tudi rezali me niso. Če bi jim pa pustila, da bo po nijhovo, bi pa 100% ne bil tak, pa po moje bi bila tudi rezana, ker se presredek ne bi imel časa do konca raztegnit, čista biologija .
Drugič itak niso mele kaj dosti za debatirat, ker sem prišla v porodnišnico (namenoma!!! zaradi izkušnje od prvič) šele slabih 15 min predno se je Lejla rodila. Tako ne bojo imele časa, da se pregovarjamo za stvari, za katere tako ali tako vem, kako hočem imet in vem, da si zaupam in da to lahko speljem. Ta porod je bil seveda še lepši in če bi se dalo rodit doma, bi bilo verjetno najlepše, vendar glede na moje nosečnosti mi tega tudi v tujini, kjer je to na splošno dovoljeno, gotovo ne bi dovolili. Na splošno pa sem kar precej dosegla.
Želela sem si še - in prvič in drugič, da bi mi pustili mehur pri miru, vendar so mi ga prvič predrli, ko sem bila 8 cm odprta, češ da drugače ne gre, no, drugič sem kot rečeno prišla kasneje, tako da niso meli več kaj in so rekli, da se bo itak sam predrl, pa da ga oni zdaj že ne bojo, če nočem, vendar ga potem babica je, ker pač ni znala drugače, ni znala prijet otroka v mehurju, pač ni še nikoli imela takega poroda, čeprav je bila že izkušena. Se zgodi, to ni glih neka huda stvar, itak ga je predrla medtem, ko je Lejla ven lezla. Čeprav mislim, da je otroku boljše, če pride s tisto vodo ven, sigurno kaj ublaži, pa enostavno vem, da sem tega sposobna (ga stisnit ven z mehujrem vred, vem, da sem mela še rezervo, to pač čutiš).
Pa obakrat sem si želela rodit na pručki, pa prvič nekak niso bile za, ker sem prvorodka, drugič pa ni bilo časa, da bi šle po pručko. No, tretjič (če bo) vem, da jo bom sforsirala, pa mi tudi predirat mehurja ne bojo mogli, hehe.
Splača se postavit zase, ja, ti boš imela ta dan večno v spominu, njim bo to samo par ur normalnega delavnika... Razmisli. Si pa moraš prit prej na jasno s tem- da te bojo grdo gledali, recimo. Meni je veliko pomagalo, ko se je eni babici na materinski šoli zareklo, da so včasih babice tudi slabe volje, da sem pričakovala, da ni nujno, da me bojo glih po rokah nosili. NO, v sprejemni je bila ena izredno tečna babica, ampak v resnici sploh ni slaba! Me je nadrla, kaj sem tako zgodaj prišla, saj sem bila komaj 1 cm odprta (ko da lahko to sama ugotovim ), popadke sem imela pa na pol minute... Samo tak pristop ima (sem jo namreč imela tudi drugič - tokrat me je nadrla, kaj sem tako pozno prišla , pa še enkrat vmes, ko je bilo nekaj narobe, je tudi ona dežurala ), ampak to se moraš naučit, da te ne iztiri. Itak, da ti ni všeč, ampak od tebe je odvisno, ali ti bo šlo do živega ali ne. In na koncu sem celo to babico uspela tudi nasmejat - samo drugič sem že pričakovala pristop in me ni presenetilo in je bilo lažje . Evo, pričakuj, da se ne bojo kaj dosti sekirali, da tebe boli za znoret - ker se ne bojo, lahko dobiš analgetike zato, prijaznost pa ni predpisana . Lahko pa bojo super prijazne.
Mene je najprej v sprejemni nadrla babica, potem sem gor dobila prvič eno izmeno, kjer so samo zavijale z očmi ob mojih predlogih o naravnem predlogu in alternativni sobi (v smislu "še ena zatežena" ) Ampak sem sforsirala svoje, potem so me za kazen pustile do jutra samo in tako se mi je menjala izmena babic (menjajo se ob 7h zjutraj) in druga izmena je bila super! tako da tudi to, da so me tako ignorirale, je bilo zame na koncu koncev super, ker sem tako dobila eno babico, ki se je res potrudila, da me ni rezala in na koncu smo bile vse zelo zelo zadovoljne (še študentke, ki so se učile zraven na meni, so rekle, da bi si želele met tako porod kot jaz - jaz sem si mislila, da če bi čutile, kar sem jaz čutila, bi verjetno drugače mislile - ampak očitno je bil tudi objektivno lep - boli pač skoraj vsak, tu nimaš kaj).
Vso srečo, pa porod res ni čas za pretirano vljudnost . Nauči se postavit zase, to boš po porodu še kako rabila pri raznih sorodnikih, hehe .
|
Natisni
